kontakt (pošlji eMail)
Ali ste vedeli - podatek 54
..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..
Anketa
Koliko let se že ukvarjate z diskusi?







predhodne ankete
Novice
Želite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu?
 
Šola kitare
Studio REMIX
 

12/18/2009
Goveje srce - hrana za ribe?
objavil: rg
Število ogledov: 261
Goveje srce - hrana za ribe?

V akvaristiki je goveje srce, kot hrana za ribe poznano že 35 let. Njegova uporaba pa je kontroverzna že vseskozi in sproža številna razhajanja med gojitelji še danes. Bernd Kaufmann je zbral gradivo, ki prikazuje relacijo med hranjenjem z govejim srcem, visoko temperaturo v posodah z diskusi, enormno menjavo vode, belimi iztrebki in prisotnostjo črevesnih parazitov.

IMG 1685Blu turkiz lastne vzreje (foto: Matevž Kosterov)

Največje presenečenje je ugotovitev, da se z govejim srcem zelo pogosto hrani le eno ribjo vrsto. Diskusa. Nekateri gojitelji piraj in ostrižnikov, ki svoje ribe hranijo z govejim srcem le občasno, imajo neprimerno manj težav. Zakaj torej goveje srce. Z govejim srcem komercialni gojitelji diskusov pitajo mlade ribe, da čimprej dosežejo prodajno velikost, goveje srce pa je relativno poceni. Tako na hiter in enostaven način pridejo do zaslužka.

Zelo žalostno je, da kralj akvarijskih rib stopa po istih poteh kot ostale farmske živali v industrijski proizvodnji. Najpomembnejši je maksimalen dobiček, diskusi pa postajajo podobni pitanim piščancem na farmah.

V zadnjem času je vse večjemu številu gojiteljev diskusov pomembno, da morajo imeti diskuse brez parazitov. Vendar zakaj? Diskusi imajo parazite tudi v naravi. Črevesni paraziti so nedvomno tudi del njihove črevesne flore in faune, ki so nujno potrebni za normalno prebavo in življenje. Nekatere od njih so razglasili za parazite proti katerim se je potrebno boriti z vsemi možnimi kemičnimi sredstvi. Zakaj organizmi postanejo paraziti potem ko se masovno razmnožijo in s tem škodijo ribi? Zakaj prisotnost parazitov ni pogubna tudi pri drugih vrstah, ki živijo v istih ali podobnih habitatih? Odgovor je preprost. Zato ker niso pitani z govejim srcem.

Pogosta vprašanja o hitrem dihanju, pomanjkanju kisika, imajo v skoraj vseh primerih odgovor v kombinaciji govejega srca in visokih temperaturah vode. Diskusi porabijo velike količine kisika za prebavljanje skoraj neprebavljivih kolagenskih vlaken in maščob v govejem srcu. Prav tako je pri višjih temperaturah v vodi že zaradi fizikalnih zakonitosti raztopljenega manj kisika. Proti tem težavam se gojitelji vedno težje borimo z velikimi predimenzioniranimi filtri, uporabo ozona in vodikovega peroksida. Hranjenje govejega srca in visoke temperature pa komercialnim rejcem gredo skupaj, kar kompenzirajo z enormnimi menjavami vode.

Nekateri gojitelji zadnjih nekaj let promovirajo diskuse brez parazitov. Že v prvih parih dneh njihovega življenja se spravijo nanje s kemikalijami in jih "za vedno" očistijo parazitov, ki so sicer v normalnem številu nujno potrebni za normalno funkcioniranje črevesnih funkcij. S tem "očiščenjem" diskusom odvzamejo še zadnjo možnost, da se spopadejo s kolagenom, ki ga v prebavni trakt vnesemo z govejim srcem. R. in G. Weissflog celo predlagata, da se diskusom, enkrat dnevno, v hrano dodaja bakterije, encime in vitamine. Pri tem gre za veliko zlorabo, saj s tem dodatkom poskušamo izboljšati prebavljivost, sicer popolnoma neprimerne in neprebavljive hrane z enim samim ciljem - dobičkom. Ironija pa je v tem, da smo malo prej z zdravili in kemikalijami uničili naravno črevesno floro.


Težave z maščobami

Pri gojitvenih temperaturah naših akvarijev z diskusi so maščobe pri perutnini in s tem tudi pri kurjem srcu v obliki poltrde umazano rumene zmesi. Zaradi omenjene strukture so maščobe v kurjem srcu vsaj delno prebavljive za mrzlokrvne organizme, kot so diskusi. Ribje maščobe pa so bolj podobne oljem, kar pomeni, da so v tekočem stanju že pri sobni temperaturi.

Drugačne in nevarne so maščobe v mesu sesalcev, kakor tudi v govejem srcu. Te so pri sobni temperaturi v trdnem stanju in tudi pri 32 oC še niso topljive in omehčane, kar je pogoj za dobro prebavo. Raziskave so pokazale, da je v še tako dobro pripravljenem govejem srcu, očiščenem maščobnega tkiva, žil in kit, še vedno prisotno veliko prikritih maščob. Večino maščob toplokrvnih živali, mrzlokrvni organizmi, med katere spadajo tudi ribe, ne morejo prebaviti. Podobno kot kolagen se tudi neprebavljena maščoba nalaga na stene črevesja in moti prebavne procese (Stephan Dreyer, Datz, 9/2003).

Ribje meso vsebuje veliko omega 3 nenasičenih maščob, ki jih ne najdemo pri sesalcih. Večina rib, kot tudi diskusi se v naravi ne prehranjuje z mesom sesalcev, zato je nesmiselno hraniti naše diskuse z mesom. (Wolfgang Schamel, Datz, 8/2009)

IMG 1693Nove mladice Pigeon Blood (foto: Matevž Kosterov)

30o C in maščobe

Priporočila večine rejcev diskusov so gojitvene temperature 30 in več stopinj, kar pomeni zgornja meja njihove tolerance (občasno so diskusi na 32oC tudi v naravi op. rg). Iz teh priporočil se je razvil mit, ki pravi, da diskusi potrebujejo za razmnoževanju visoke temperature vode. Čas drstenja z deževno dobo ne sovpada zgolj slučajno. Ta ribam le sporoča, da bo vsak čas obilje hrane za njihov zarod.

Se bodo tedaj zaradi prihoda deževja in s tem povezane manjše moči sončnih žarkov povišale ali znižale temperature v naravnem okolju diskusa? Visoke temperature vode nikoli niso potrebne za razmnoževanje, kaj šele za samo drst. Potrebne so le za pitanje mladic. Samo pri visokih temperaturah postane maščoba v govejem srcu mehkejša, a še zdaleč od tekočega stanja, ki je osnovni pogoj za dobro prebavo. Prebavni encimi namreč precej slabo razgrajujejo snovi v trdem stanju.

Zakaj so torej gojitelji diskusov brez predsodkov prepričani, da njihove mladice prej zbolijo pri temperaturah med 26 in 28oC, kot pa tisti, ki jih gojijo pri temperaturah višjih od 28oC?

Odgovor je preprost. Brez dvoma ribe pri nižjih temperaturah pogosteje zbolijo, kot njihovi vrstniki pri višjih temperaturah. Vendar teh opažanj ne potrdi gojenje številnih ribjih vrst iz podobnih habitatov pri nižjih temperaturah ali pa pogosta gojenja zdravih diskusov v rastlinskih akvarijih pri temperaturah okrog 27oC. Razlog za to je odsotnost govejega srca v njihovi prehrani. Zaradi hranjenja z govejim srcem potrebujemo visoke temperature, saj se pri nižjih temperaturah ne more prebaviti maščoba iz govejega srca temu pa sledijo znane posledice bolezni črevesja ter oslabljen imunski sistem.

Kaj je resnica?

Če odmislimo komercialne rejce z njihovimi recipeji za pitanje. Ali se splača pripravljati zapletene in škodljive diskus recipeje, ko pa je na tržišču na voljo več kot preveč naravne liofilizirane in zamrznjene ter prav tako žive hrane. Ali verjamemo, da izdelovalci diskus recipejev iz govejega srca zavržejo 70% delež (priporočilo Bremerja) in uporabijo samo nemastno tkivo brez žil in kit? Če v je ospredju dobiček zagotovo ne. Mikroskopske raziskave govejega srca nekaterih trgovskih mešanic so pokazale, da je v njih visok delež maščob in veznega tkiva. Niti ena mešanica ni bila pripravljena po Bremerjevih navodilih.

Tu se pokaže pravi problem. Ozaveščeni rejci pazijo na kvaliteto hrane, medtem ko komercialni gojitelji diskusov brez vzrejnih ambicij in potrebnega znanja, zaradi nekritičnih priporočil kupijo nižje kakovostne mešanice in spet smo pri belih in sluzastih iztrebkih ter prebavnih težavah diskusov.

Pri hranjenju z ličinkami žuželk (larve), rakci (shrimps), kozicami, vodnimi bolhami (daphnia), skoraj ne prihaja do problemov, razen pri enostranskem prehranjevanju z ličinkami trzač, tubifexi ali enhitreji.


artemia-salinaMosquitoLarvawhiteVodna bolhaArtemia, larve, vodne bolhe

Primerjava deleža hranilnih snovi :

Goveje srce Piščančje srce Postrvji file
Proteini 69 % 67,3 % 82,3 %
Maščobe >20 % (15-41) 22,6 % (19-27) 11,5 % (8-10)
Minerali 4,5 % 4,0 % 5,6 %
Prot. v 100g 16,8% 17,3 % 19,5 %
maščobe v 100g 6,0 % 5,8 % 2,7 %

Tabela po S. DREYER iz DATZ 9/2003

Zaključek

Nerazumljivo je dejstvo, zakaj komercialni rejci namesto govejega srce ne uporabljajo ribjega mesa. Od govejega srca je ribje meso boljše v vseh pogledih. Vsebuje popolnoma prebavljive maščobe, ima visok delež beljakovin in zelo nizek delež kolagena. Pri gojenju diskusov kot tudi njihovi občasni vzreji ima hitrost rasti majhen pomen. Pomembno je ribam ponuditi za razvoj čim več različne vrste žive hrane (žive, liofilizirane, zamrznjene). Majhni rakci, ličinke žuželk in črvi sodijo v naravni asortima prehrane diskusov v divjini in nudijo najboljše pogoje za zdravo rast ter dolgo in zdravo življenje. To hrano lahko v zamrznjeni ali iliofizirani obliki dobimo v večini specializiranih trgovin. Če potrebujemo proteinsko hrano za hitro rast mladic pa so ribji fileji precej primernejša izbira.

IMG 1686-1Matični akvarij z Blue turquoisi in Red Leopardi (foto: rg)

V praksi poznamo številna tveganja pri hranjenju z govejim srcem. Četudi ta tveganja le občasno vodijo do bolezni, jih lahko popolnoma odpravimo tako, da svojih diskusov enostavno ne hranimo več s to slabo prebavljivo in nenaravno hrano. Nobenega očitnega razloga več ni za hranjenje rib z govejim srcem.


Roman Gril


Članek povzet po:
http://aquanet.de/content/fachbeitrag/59b6fd8c-8096-4457-85dc-a6c88b7ad048?p=1

 
Obiskovalec št. 1339939, od 18.03.2004, danes smo 19.10.2019, 7:38:7, vaš IP naslov: 35.175.191.168, ©2007 Roman Gril
izdelava spletnih strani sloHOST | lektoriranje diplom in seminarskih nalog