kontakt (pošlji eMail) Ali ste vedeli - podatek 65

..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..

Anketa Koliko let se že ukvarjate z diskusi? 1 leto 3 let 5 let 10 let 20 let predhodne ankete Novice Želite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu? prijavi odjavi   Šola kitare Studio REMIX   6/18/2010 Dokončno pojasnilo glede diskusov - drugi del objavil: rg Število ogledov: 872 Dokončno pojasnilo glede Diskusov - drugi del Heiko Bleher pojasnjuje, kako se med seboj razlikujejo vse tri vrste diskusov in opredeljuje njihove naravne prehranske potrebe. Čeprav so bile natančne razdelitve treh vrst in različic diskusov že omenjene v prejšnjem članku, obstajajo razlike znotraj vsake od teh vrst. Symphysodon diskus ali Heckel-ov Diskus, je sicer ena vrsta, vendar je ugotovljeno, da v naravi pogosto tudi hibridizirajo. To je opaziti na vsaj treh lokacijah: ena je v bližini ustja Rio Nhamundá kjer je voda zelo kisla in skrajno mehka in reka vstopi v skoraj nevtralen (pH 7) Lago Nhamundá, kjer živijo različne variante rjavih in modrih diskusov (S. haraldi). Ti dve vrsti (S.discus in S. haraldi) imajo tako možnost, da se na tej točki stičišča dveh različnih voda, ob izjemnih poplavah srečata. Prav tako je ugotovljeno, prekrivanje habitatov reke Jatapu, kjer živi S. discus, na mestu kjer vanjo vstopa reka Uatum?, kjer živi S. haraldi. Tam je tudi Rio Marimari kot pritok rio Abacaxís. Na točki kjer se združi z reko Canum? se med hudimi poplavami prav tako srečata Heklov in Haraldijev Modri ali Rjavi diskus. Amazonske reke in pritoki Naravni hibridi tako nastanejo le v primerih večjih poplav, kasneje pa se ti hibridi razmožujejo le enkrat ali dvakrat. Zanimivo je, da so skoraj sterilni (nesposobni razmnoževanja). Naravnih hibridov zelenih diskusov (Symphysodon aequifasciatus) pa do sedaj v naravi še niso zabeležili. William Crampton je leta 2008 sicer objavil, da po njegovih ugotovitvah Modri in Zeleni diskusi, živijo v nekaterih delih jezera Amana praktično skupaj. Ti so bili zbrani na skoraj istem mestu - vendar hibridov med njimi ni bilo zaznati. Pred časom je bilo v tem jezeru najti samo modre diskuse. Biotop ureditev (Heiko Bleher) V večini zahodnih predelov Zelenega diskusa, je najti v nižjih predelih jezera Juruá, le nekaj primerkov, ki kažejo podobnosti z Modrim diskusom. Symphysodon haraldi (Modri in Rjavi diskus) se občasno križata v naravi z Zelenim diskusom, ob izjemnih poplavah, ko se združijo na navedenih področjih. Vendar naravni križanci S. haraldi in S. aequifasciatus niso bili znani do danes - razen odkritja Cramptona na stičišču Modrega in Zelenega diskusa. To je podobno kot pri Rio Grande Coari in Rio Urucú, kjer se ti dve vrsti ločita samo z velikim Lago do Coari. Zeleni diskusi so samo v Urucú, Modri diskusi pa v Rio Grande Coari. Vendar tudi tam ni bilo najti nobenega naravnega hibrida. Katere ribe živijo z Diskusi? Spremljevalci diskusov "Kadar sem lovil diskuse, sem vedno beležil katere vrste rib so se znašle v mreži, skupaj z diskusi", pravi Heiko Bleher. Prav tako sem vedno poskusil dovolj globoko pod vodo ugotavljati katere ribe so diskusovi pravi spremljevalci, le občasni obiskovalci in kateri so njihovi sovražniki. Rodovi in vrste, ki živijo z njimi so najpogosteje Pterophyllum scalare in P. leopoldi, Geophagus spp. (na sliki zgoraj) in Acarichthys heckelii, Satanoperca spp. in Biotodoma spp. P. scalare P. leopoldi Geophagus spp Acarichthys heckelii Satanoperca Biotodoma wavrini Tudi Heros spp je bil v skoraj vseh mrežah, pa tudi Hypselecara spp. Heros Hypselecara Spremljevalci Heclovega diksusa S Heckel-ovim diskusom so bili večinoma Hoplarchus Psittacus in Uaru amphiacanthoides. Hoplarchus Psittacus Uaru amphiacanthoides Občasni spremljevalci zgornjih plasti vode Za Mesonauta spp. je bilo ugotovljeno, da skoraj ves čas plava nad diskusi, nato pa sledi Chaetobranchus in Chaetobranchopsis spp. Mesonauta insignis Chaetobranchus Chaetobranchus Chaetobranchopsis Top plavalci zgornjih regij, ki obiščejo diskus habitate v skupinah, so: Boulengerella spp., Chalceus spp., Triportheus spp., Bryconops spp. in Hemiodus spp., redko tudi golšarice Gasteropelecus in Carnegiella ali Thoracocharax spp. Boulengerella spp Chalcheus Triportheus Bryconops Hemiodus Gasteropelecus Carnegiella Thoracocharax Občasni spremljevalci diskusov Med miroljubne obiskovalce - skupine ali posamezne rib, ki se včasih pridružijo skupini Diskusov lahko najpogosteje uvrščamo Crenicichla spp. Večinoma so to večji primerki, ki se občasno pomešajo med diskuse, prihajajo pa v majhnih skupinah. Najpogostejše so C. marmorata ., C. albopunctata, C. geayi, C. Johanna, reticulata in C. saxatilis. C. marmorata C. albopunctata C. geayi C. Johanna C. reticulata C. saxatilis Med obiskovalce diskusov lahko uvrščamo tudi Leporinus spp., predvsem L. fasciatus, L. affinis, L. agassizii, L. Arcus in L. friderici, in Laemolyta Proxima, L. taeniata in L. petiti. L.fasciatus L. affinis L. agasizis L. arcus L. friderici Laemolyta petiti Laemolyta taeniata Laemolyta proxima Talni občasni spremljevalci diskusov Potem so tu še pogosti obiskovalci diskusov, ki se zadržujejo na dnu, kot so mirni sladkovodni skati Potamotrygon spp. in Paratrygon aierba. Potamotrygon Paratrygon aierba. Obstajajo tudi miroljubni obiskovalci diskusov, somi kot je Hypostomus spp., (čeprav jih nikoli ne naseli z diskusi v akvariju), Pimelodus spp. (P. blochii in P. ornatus), Liposarchus spp., Pterygoplichthys spp., Squaliforma spp., Rineloricaria spp. in Spatyloricaria spp. Pimelodus blochii Pimelodus ornatus Liposarchus Pterygoplichthys Squaliforma Rineloricaria lanceolata Spremljevalci diskusov, posameznih habitatov V nekaterih habitatih se pojavijo tudi Leporacanthicus, Pseudacanthicus, Pseudancistrus in Panaque spp., Leporacanthicus Pseudacanthicus Pseudancistrus Vendar z diskusi zelo redko opazimo manjše somiče kot so Peckoltia in Hyancistrus spp. Peckoltia Panaque Sovražniki in plenilci diskusov Manjše vrste rib le redko živijo skupaj diskusi, saj je zanje pregloboko, poleg tega se v globjih vodah nahajajo tudi večji plenilci kot so Pristobrycon spp., Pygocentrus spp., in Serrasalmus spp., ki običajno poskušajo ugrizniti alfa žival, medtem ko s svojo skupino bežijo in poskušajo najti zatočišče. Pygocentrus PristobryconMaculipinnis Serrasalmus gibbus Acestrorhynchus Spp. in Catoprion s svojimi kot igle ostrimi zobmi, še posebej napadajo spodnji del repa in analne plavuti diskusov. To je razlog, zakaj so divji diskusi v naravi tako pogosto poškodovani. Acestrorhynchus Spp Catoprion mentos S čim se diskusi prehranjujejo? Heiko Bleher navaja, da je v mnogih letih pregledal na stotine osebkov ter vsebino njihovega želodca in črevesja. Pri prosto živečih diskusih se vrste hrane kažejo v naslednjem vrstnem redu: detrit, rastlinski material (cvetje, sadje, semena, listi), alge in mikro alge, vodni nevretenčarji ter kopenski in drevesni členonožci. Ribe so se v tisočletjih evolucije prilagodile Amazonki in naravi. Rastline tropskega deževnega gozda imajo malo vode in ne morejo razviti cvetov med suho sezono, saj ne smejo potrošiti energije za rast in obstoj. Podobno je pri sladkovodnih amazonskih ribah. Med sušno dobo, z veliko nižjo stopnjo vodne gladine je razen za plenilce, dobrodošel skoraj vsak vir hrane, tudi detrit. Diskusi in mnoge druge ribe jedo v sušni dobi, kar lahko dobijo, vendar se morajo neprestano zavedati mesojedih plenilcev. Med šest do devet mesečnimi poplavami, imajo skoraj vsa drevesa, grmovje in rože plodove in semena, ki je glavna prehrana približno 75% vseh amazonskih rib. Odrasle in mladice, ki rastejo pri odraslih v tem obdobju, si lahko napolnijo svoje želodce in črevesje. Za mesojede plenilce pa poplavljeno obdobje predstavlja pomanjkanje plena, saj ga v veliki vodni masi težje ulovijo. Kolikšen delež prehrane? Ugotovil sem, da je naslednji odstotek prehrane prisoten v prehrani vseh treh vrst: Symphysodon discus - nizki vodostaj: 55% detrita; 15% rastlinske snovi, 12% alge in mikro alge, 10% vodni nevretenčarji; 8% kopenski in drevesni členonožci. Med visokim vodostajem: 28% detrita; 52% rastlinske snovi, 12% kopenske in drevesni členonožci, 5% alge in mikro alge, 3% vodni nevretenčarji. Symphysodon aequifasciatus - nizki vodostaj: 52% detrita; 18% rastlinske snovi; 15% alge in mikro alge, 13% vodnih nevretenčarjev; 2% kopenski in drevesni členonožci. Visoki vodostaj: 8% detrita; 62% rastlinske snovi, 8%, alge in mikro alge, 5% vodnih nevretenčarjev; 17% kopenski in drevesni členonožci. Symphysodon haraldi - nizki vodostaj: 39% detrita; 9% rastlinski material, 25% alge in mikro alge, 22% vodnih nevretenčarjev; 5% kopenski in drevesni členonožci. Visok vodostaj: 6% detrita, 44% za rastlinske snovi; 12% alge in mikro alg, 16% vodnih nevretenčarjev; 22% kopenski in drevesni členonožci. Roman Gril (povzeto po Heiko Bleher) Foto: http://fc01.deviantart.net/fs41/f/2009/016/8/3/Acarichthys_heckelii_by_junkpile.jpg http://www.simulationeight.net/fish/jan16/leuco.jpg http://www.neonfisken.dk/uploadedImages/4282-biotodoma_wavrini.jpg http://media.photobucket.com/image/wild%20Heros%20fish/peathenster/Heros_notatus/Heros_notatus_122809_02.jpg http://media.photobucket.com/image/hypselecara%20temporalis/frogmistic/DSC01836.jpg?o=6 http://www.u2u.idv.tw/stone/photo/BIG/Hoplarchus%20psittacus-003.jpg http://img201.imageshack.us/i/14tt3.jpg/ http://www.american.cichlids.ru/images/fishes/mesonauta_insignis_(a_vedeshin).jpg http://pikecichlid.com/marmoratapage.html http://www.elacuario.org/pecesOrnamentales/pecesdecolombia/n/crenicichlageayi.jpg http://www.c-u-w.net/fische/crenicichla_johanna.htm http://forum.aquagora.fr/7/photothque-grands-cichlids-sud-amricains/0/ http://www.fischreisen.de/uploads/Crenicichla_saxatilis2.jpg http://www.israquarium.co.il/FishPhoto/Leporinus%20fasciatus.jpg http://www.amtra.de/images/affinis425.jpg http://www.nanfa.org/akiweb/1760.jpg http://www.fishbase.de/Photos/ThumbnailsSummary.php?ID=25776 http://www.aqua-terra-net.de/Hydro/Sonder/salmler/Bryconops.htm http://www.seriouslyfish.com/images/hemiodus_gracilis_1.jpg http://www.fishlinkworldwide.com/fish/index.php?productID=762 http://www.johnnys-petshop.be/images/vissen/gasteropelecus-sternicla-zilverbijlzalm-rSGvtBDrsq.jpg http://www.fishyfriendsaquatics.co.uk/sitebuildercontent/sitebuilderpictures/img_1245-1r.jpg http://www.elasmodiver.com/Potamotrygon%20castexi%20Pictures.htm http://fishbase.mnhn.fr/identification/specieslist.cfm?famcode=559&areacode= http://www.planetcatfish.com/catelog/image.php?species=hypostomus+plecostomoides&image_id=1485 http://img139.imageshack.us/i/dscf0069xm3.jpg/ http://www.raubwelse.de/galerie/raubwelse/images/bild56.jpg http://silurus.acnatsci.org/ACSI/field/Axce2004/species/images/catfishes/Rineloricaria%20lanceolata.jpg http://www.planetcatfish.com/catelog/image.php?species=squaliforma+villarsi&image_id=2614 http://kuvablogi.com/nayta/58/ http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Acanth/Leporacanthicus_triactis.jpg http://www.israquarium.co.il/FishPhoto/Pseudacanthicus_sp_L-024.jpg http://www.fishchannel.com/images/exclusives/aquarium-fish-international/panaque-nigrolineatus-500-c.jpg http://www.u2u.idv.tw/stone/photo/PLECO/L236%20Peckoltia%20sp._Rio%20Iriri_Mega%20crown-003.jpg http://www.zimagez.com/zimage/hypancistrusa.php http://media.photobucket.com/image/Pristobrycon/Ash_l33t/PristobryconMaculipinnis3.jpg http://en.academic.ru/pictures/enwiki/80/Pyranha_Pygocentrus_piraya_1280.jpg http://www.turkishajan.com/hayvanlar-alemi/piranha-cesitleri-15-tur-eklendi-57804.html http://www.jjphoto.dk/fish_archive/warm_freshwater/serrasalmus_gibbus.htm

Obiskovalec št. 1773216, od 18.03.2004, danes smo 19.4.2024, 21:54:28, vaš IP naslov: 3.147.104.120, ©2007 Roman Gril izdelava spletnih strani sloHOST | lektoriranje diplom in seminarskih nalog