kontakt (pošlji eMail)
Ali ste vedeli - podatek 67
..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..
Anketa
Ali ste pisali Božičku, da vam prinese kakšnega novega diskusa?






predhodne ankete
Novice
Želite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu?
 
Šola kitare
Studio REMIX
 

6/20/2010
Agresivnost diskusov
objavil: rg
Število ogledov: 561
Diskusi in njihova agresija

Med nedavno službena potjo v Evropi, sem preživel lagoden popoldanski sprehod po mestu. Naletel sem na trgovino s hišnimi ljubljenčki in vstopil. V trgovini je bilo nekaj diskusov, zelo dobre kvalitete. Ko sem jih občudoval, je nekdo vprašal, zakaj se diskusi v akvariju tako preganjajo med seboj. Odgovor trgovca je bil, da so diskusi ostrižniki, ki pa so precej teritorialni in se zato preganjajo med sabo. Ta del odgovora je bil pravilen. Ostrižniki so teritorialni in včasih srdito in agresivno branijo svoj teritorij. Z naslednjim delom odgovora pa se nisem strinjal.

Povedal, je da so samci vedno bolj agresivni kot samice. To pa ni vedno tako. Če odstranite najbolj agresivnega diskusa, bo na njegovo mesto stopil drug diskus, ne glede na spol. Če boste ubrali to taktiko in z njo nadaljevali, bosta na koncu ostala le dva diskusa in eden bo spet nadlegoval drugega tako pogosto, da bo počasi omagal in poginil.

Agresija diskusovAgresivno obnašanje diskusov

Razmerje agresivnosti diskusov tako ni posebej usmerjeno k samcem, ampak jo lahko pripišemo obema spoloma skoraj enako. Dolga leta je prevladovalo mnenje, da so bolj intenzivno obarvane ribe iz divje populacije dominantni samci. Disekcija intenzivno barvitih rib, je pokazala, da to ni vedno tako. Prav tako je dokazano, da so lahko bolj intenzivno obarvani posamezniki bodisi samci ali samice. Je pa opaziti, da so intenzivno obarvane ribe v skupini pogosto bolj agresivne.

Vse skupaj pa tudi ni tako slabo

Ribja agresivnost, ki se lahko kaže kot odganjanje, preganjanje, lovljenje, šopirjenje in grizenje, pa je tudi znak dobrega zdravstvenega stanja. Bolne ribe nikoli niso agresivne. Zdrave pogosto ustrahujejo bolne. Dve bolni ribi se ne bodo nikoli lovili po akvariju in preganjali drugih, s svojim nadležnim vedenjem. Bolne ribe so bolj neopazne. Ribe so v borbi za preživetje, pridobile obrambno lastnost, ki jim narekuje, da morajo biti v primeru slabega zdravstvenega stanja, čim bolj neopazne. Z mirovanjem lahko rečemo, da se pred plenilci branijo pasivno, saj niso sposobne izvesti aktivnega in sunkovitega pobega, kot v dobrem zdravstvenem stanju in kondiciji. Če so bolne in dobro vidne, bi jih plenilec prej opazil in napadel. Iz tega razloga se bolne ribe premikajo bolj počasi, ali mirujejo skrite v vegetaciji. Skrivanje in mirovanje omogoča telesu da si opomore od bolezni ali poškodbe in tako preživi.

Za ribjo agresivnost pa je lahko tudi vzrok tudi bolezen druge ribe. Bolna riba bo zaradi oslabelosti deležna agresivnosti in napadov, ne le od najbolj dominantne ribe, ampak tudi od drugih v akvariju, če je skupina majhna. Te lahko posamezno ribo nadlegujejo tako, da bo na koncu omagala in poginila. Če je skupina dovolj velika, lahko to preprečimo. Nikoli ni dobro kupiti le dva diskusa. Primerna je skupina šestih primerkov ali več, sicer pa vsaj štiri. Večja je skupina, boljše je. Gojiti osem ali celo 12 diskusov v skupini preprečuje posamezniku, da bi se ciljno usmerjal na posamezno ribo.


Preprečitev nadlegovanja

Ko diskus odraste se običajno tudi agresivnost stabilizira in umiri. Hierarhijo lahko z novim diskusom, ki ga naselimo v jato, nekoliko spremenimo. Če je potrebno, lahko delno preuredimo akvarij. Prestavimo korenino, kamenje, filter usmerimo drugam, dopolnimo s kakšno dekoracijo, rastlino in podobno. To bo ustvarilo nove ovire in delno zmedlo celotno skupino. Na ta način se bo spremenil njihov prejšnji teritorij.

Hude boje je mogoče opaziti tudi med dvema posameznima diskusoma. Pri tem kažeta intenzivne barve, skleneta čeljusti. se "kljuvata" in zaganjata drug v drugega. To se lahko zgodi iz več razlogov: seznanjanje nedoraslih rib z zrelejšimi primerki, dajanje diskusa, ki še ni primeren za vzrejo v drstni akvarij z drugo, ki je zrela, dajanje dveh rib, ki so istega spola skupaj v ločen akvarij, ali pa se par prereka o tem, kdo bo skrbel za ikre ali mladice.

Do določene stopnje je boj med ribami normalen. Pomaga celo krepiti partnersko vez. Par, ki se ne ujema (tj., ribi nista enako agresivni ali podložni), se pogosto pretepata v celotnem procesu drstenja, dokler eden od njiju ne poje iker ali ribjega zaroda. Takšnemu paru je dobro ponovno omogočiti da si najdeta nova partnerja, tako, da ju prestavimo nazaj v matični akvarij k večji skupini odraslih in spolno zrelih diskusov.

Diskusom vseh starostnih skupin, vključno z drstnimi pari, lahko z dvigom pH vrednosti vode, zmanjšamo agresivnost v obnašanju. V bolj kisli vodi namreč diskusi pokažejo več agresivnosti kot v nevtralnem ali rahlo bazičnem območju pH vrednosti, saj se drstni hormoni izločajo bolj intenzivno. Tudi z nižanjem temperature se lahko agresivnost zmanjša, vendar le začasno.

Velja pa splošno načelo, ki narekuje, da spreminjanje parametrov vode v neprimerna območja parametrov niso dobra odločitev. Bolje je poiskati druge alternative, ki so opisane zgoraj. Naravno obnašanje diskusov pač vsebuje tudi agresivnost in neprestano preverjanje moči sostanovalcev jate in prav to je tisto, kar naredi diskuse tako posebne in nas prepriča, da niso brezvoljni, neaktivni ali celo bolni.


Roman Gril








 
Obiskovalec št. 1051485, od 18.03.2004, danes smo 17.8.2017, 7:46:50, vaš IP naslov: 54.198.35.26, ©2007 Roman Gril
izdelava spletnih strani sloHOST | lektoriranje diplom in seminarskih nalog