|
|
|
3/21/2011
Ciklanje novo postavljenega akvarija
objavil: rg
Število ogledov: 720 |
|
|
BIOLOŠKI ZAGON AKVARIJA (CIKLANJE) IN NASELITEV DISKUSOV V NOVO POSTAVLJENO AKVARIJSKO POSODO
Ko postavimo akvarij za diskuse se nam običajno porodi vprašanje, po kolikem času lahko naselimo diskuse. Za večino, ki še ne poznajo zakonitosti biološkega filtriranja sledi šok. »Po štirih tednih«! Običajno začnemo mrzlično iskati alternative, druga mnenja pri kolegih akvaristih, trgovcih in po spletnih forumih. Sledijo različna, včasih celo zelo deljena mnenja o tem, kako dolgo naj akvarij teče »na prazno«. Vendar resnica in dejstvo je samo eno. Potrebno je počakati štiri tedne. Za manj občutljive ribe z malo sreče tudi tri, vendar za, na dušikove spojine občutljive diskuse, gotovo vsaj štiri tedne.
Za vse, ki ne verjamejo in trmasto vztrajajo, vedno sledi kruta lekcija, ki nadobudnemu akvaristu že v samem začetku pobere vso voljo in začetni intuziazem, saj se pogini domala vseh rib, ki smo jih nespametno natlačili v neutečeno akvarijsko posodo kar vrstijo. Z malo sreče uspemo rešiti kakšno ne preveč občutljivo vrsto, ali bolje rečeno kakšno od manj občutljive vrste, vse preveč pogosta bilanca tega nespametnega dejanja, pa je pogin prav vseh, prehitro naseljenih rib.
Zakaj pravzaprav pogin in zakaj tako dolgo čakati s praznim akvarijem?
Akvarij je zaprt del živega podvodnega sveta v katerem prav tako kot v naravi potekajo določeni biološki in kemijski procesi. Ker je v naravi sistem odprt, aktiven ter brezmejen, narava poskrbi, da procesi potekajo sami in po naravni poti. Akvariju in biološkim procesom, ki v njem potekajo pa moramo prisilno pomagati z različnimi sistemi in napravami. Med omenjene procese lahko prištevamo, vodni tok, filtracijo, prezračevanje, nitrifikacijo, denitrifikacijo, plinifikacijo, fotosintezo, oksidacijo in podobno. Naprave s katerimi te procese izvajamo imenujemo potopne črpalke, filtri, zračne črpalke ali kompresorji, biološki filtri, mehanski filtri, kemični filtri, denitratorji, co2 reaktorji, osvetlitev in podobno.
Med osnovne in hkrati najpomembnejše procese v akvariju štejemo biološko filtracijo, ki pripomore k temu, da se s pomočjo procesa, imenovanega nitrifikacija, razgradijo biološki odpadki, ki v akvariju nastajajo zaradi življenjskega procesa živih bitij. Med te štejemo ribje iztrebke, urin, razpadlo hrano, odmrle dele rastlin, ribjo sluz, odmrle luske, delčke kože, tkiva, poginule vodne organizme in ostalo. Razgradnja poteka s pomočjo bakterij in oksidacije, ki organske odpadke razgradijo v zelo strupen AMONIJAK (NH3/4), nato v še vedno nevaren NITRIT (NO2) in iz nitrita v precej manj škodljiv NITRAT (NO3). To funkcijo razgradnje pa v akvariju in filtru opravljajo koristne bakterije heterotrioguc ter nitrifikacijske bakterije imenovane nitrosomonas in nitrobacter.
Vendar pozor! Teh bakterij v na novo postavljenem akvariju in filtru ni. Nanje je potrebno počakati, da se razvijejo.
Omenjene bakterije se razvijejo šele po določenem času in pod določenimi pogoji, ki jih zahtevajo. Ti pogoji so voda, organski odpadki, kisik in snov oz. material na katerega se lahko bakterije naselijo. Vodo smo v akvariju zagotovili, kisik smo dovedli z zračno pa tudi potopno črpalko, ki smo jo usmerili po gladini vode, material na katerega se bodo bakterije naselile pa namestili v filter (modre filtrirne gobe, keramični obročki ipd). V filter običajno namestimo materiale, ki imajo zelo veliko površino, s čimer dosežemo, da je na čim manjšem prostoru, čim več koristnih bakterij, mimo katerih je speljan tok onesnažene vode iz akvarija, katero bakterije biološko »očistijo« dušikovih strupov, črpalka pa jo na drugi strani filtra »očiščeno« vrne nazaj v akvarij.
Dušikov krog pri precej onesnaženi akvarijski vodi
Bakterije pa se v velikem številu naselijo tudi v akvarijsko podlago (pesek), na kamenje, korenine, stekla, rastline in domala vso dekoracijo, ki smo jo namestili v akvarijsko posodo. Ko vodno tokovanje onesnaženo vodo prenaša preko podlage, korenin in ostale dekoracije, jo mimogrede bakterije naseljene na teh površinah prav tako biološko očistijo (oksidirajo).
Seveda je ves ta filtrirni in dekoracijski material ob postavitvi akvarija in filtra zelo čist oz. »sterilen«, bakterije pa se na omenjene materiale naseljujejo zelo počasi. Za svoj razvoj namreč nimajo ugodnih pogojev, predvsem hrane (organskih odpadkov). Če želimo ta proces pospešiti moramo akvarij »hraniti«, kar pomeni, da namensko simuliramo hranjenje rib, čeprav jih v tem trenutku še nimamo naseljenih. Z občasnim dodajanjem polovice čajne žličke luskaste hrane v neutečen akvarij ali/in filter, pospešimo proces nitrifikacije, saj hrana prične postopno razpadati in predstavlja hrano bakterijam, katere tako neučakano pričakujemo. Ne glede na pospešitev procesa, se bakterije množijo počasi in v zadovoljivi količini njihove kolonije narastejo komaj po štirih tednih.
Bakterije se v akvarijskem sistemu (akvarij, podlaga, filter) razvijajo postopno po vrstah. Najprej, in sicer že v 20-ih minutah, se razvijejo bakterije heterotriguc, ki razkrajajo organske odpadke, v približno sedmih dneh nitrosomonas, ki oksidirajo NH3/4, nato po dveh do treh tednih nitrobacter, ki oksidirajo NO2 in ga spreminjajo v NO3. Da se te kolonije bakterij vsaj malo okrepijo je potem potrebno počakati vsaj še en teden in tako pristanemo na štirih tednih, ki so potrebni za naselitev diskusov v našo akvarijsko posodo in zaključek ciklanja akvarijskega sistema.
Če želimo, lahko s pomočjo merjenja s kapljičnimi testi (NH3/4, NO2, NO3) sproti spremljamo proces ciklanja. Lahko pa enostavno verjamemo preteklim izkušnjam akvaristov, ki so te ugotovitve dognali že v preteklosti in počakamo, da minejo štirje tedni. Ko amonijak in nitrit iz visokih vrednosti padeta na 0,00, nitrat pa pričenja naraščati, lahko rečemo, da gre ciklanje akvarijskega sistema proti koncu. Ne glede na te vrednosti, pa kljub temu počakamo da minejo štirje tedni od postavitve oz. zagona akvarija.
Ne pozabimo, da mora biti filter oz. potopna črpalka v filtru vklopljena 24 ur dnevno in je nikoli ne izklapljamo. S tem ko prekinemo pretok vod skozi filtrirni material filtra prekinemo dotok kisika do nitrifikacijskih bakterij in povzročimo njihovo odmrtje, hkrati pa prekinemo pretok onesnažene akvarijske vode mimo bakterij na filtrirnem materialu, ki bi ob tem organske odpadke »biološko očistile«. V mirujoči akvarijski vodi, se tako pričnejo kopičiti zelo strupene dušikove spojine, ki v kratkem času povzročijo pogin prav vseh akvarijskih organizmov.
Prav tako ne glede na porast ali padec količine merjenih dušikovih spojin, v času ciklanja nikoli ne menjamo vode, saj s tem le podaljšamo celotni proces ciklanja. Tudi če voda v tem času postane kalna, mlečna ali motna pustimo, da se zbistri »sama od sebe« oz. s pomočjo kasneje nastalih večjih kolonij bakterij. Ker v času porasta amonijaka in nitritov pogosto privede do neželene rasti alg je najbolje, da akvarij ciklamo v popolni temi. Postopek izvedemo na naslednji način.
1.dan – pripravimo akvarijsko posodo s polno opremljenim filtrom, dodamo netopen pesek, kamenje in korenino, nalijemo vodo in vklopimo filter. Pri tem ne prižigamo luči, akvarij pa še dodatno zatemnimo s tkanino ali papirjem. V akvarij lahko dodamo tudi katero od tekočin s startnimi kulturami bakterij (Cycle, Nitrivec ipd). Če voda nima primernih parametrov (kh, pH), dodamo Amazon Tonic po navodilih. V akvarijsko posodo lahko zaradi boljšega prezračevanja, namestimo razpršilec za zrak.
2.dan – dodamo čajno žličko luskaste hrane v akvarij in/ali filter, če je filter na vrhu odprt. Polovico čajne žličke hrane lahko v akvarij in/ali filter dodajamo vsak tretji dan do 21. dne. V prvem tednu bo pričel naraščati NH3/4, približno v drugem tednu NO2, v tretjem pa NO3 (napovedi so seveda približne in lahko v praksi nekoliko tudi odstopajo).
21. dan – če se je na koreninah in kamenju naselila plesen oz. bela sluz, dekoracijo očistimo tako, da jo posesamo s cevjo ali vzamemo iz akvarija in jo mehansko očistimo z akvarijsko vodo. Če kakšen delček bele sluzi ostane se s tem ne obremenjujemo, saj bo v določenem času izginil sam od sebe. Dolijemo del akvarijske vode, ki smo jo odlili in uporabili za čiščenje dekoracije s postarano in pripravljeno vodo za menjavo. Menjana količina vode zaradi sesanja oz. čiščenja bele sluzi, naj bo čim manjša.
22. dan - naselimo vse rastline, ki jih želimo imeti v akvariju naenkrat in prižgemo luč za 6-8 ur dnevno. Osvetlitev postopno v 5 dnevnih razmikih podaljšujemo za eno uro, do največ 12 ur dnevno. Za vklop in izklop si priskrbimo časovno uro (timer).
28. dan – če je na podlagi (pesku) in na zgornji plasti filtra ostalo še kaj razpadle luskaste hrane, ki bi zmanjšala pretok za več kot 1/4, je potrebno to hrano posesati iz akvarija in iz zgornje plasti filtra z natego, ter nadomestiti posesano vodo s svežo in pripravljeno vodo za menjavo.
29. dan – za stabiliziranje sistema, zmanjševanja stresa novih prebivalcev akvarija dodamo tekočino Total Tonic.
30. dan – naselimo vse diskuse, ki jih želimo imeti v akvariju naenkrat (40 lit na odraslega diskusa), s čimer preprečimo nadaljnje okužbe z novo naseljenimi ribami.
Diskuse prvi dan naselitve ne hranimo. Prvi teden po naselitvi jih hranimo v minimalnih količinah samo 1x dnevno, saj ne smemo preobremeniti zelo ranljivega, na novo utečenega sistema.
Drugi teden pričnemo diskuse hraniti 2x dnevno in šele tretji teden po naselitvi 3 ali večkrat dnevno. Še posebej na začetku hranimo z minimalnimi količinami, ki jih postopno povečujemo v odvisnosti od apetita naseljenih rib. Ribe do enega leta, hranimo 3 ali večkrat dnevno, starejše ribe pa vsaj 2x dnevno, lahko tudi večkrat v manjših količinah. Diskusi so lahko ob naselitvi precej plašni in ne jedo tudi do enega tedna. Njihovo počutje in apetit je v največji meri odvisen od dobre priprave akvarijske vode in njihovega bivalnega okolja. Boljše pogoje jim bomo nudili manj bodo plašni in prej bodo pričeli jesti. Če so parametri in okolje primerni bodo na naše veselje sprejeli hrano že ob prvem hranjenju.
S tretjinskimi menjavami 1x tedensko pričnemo 7 dni po naselitvi diskusov. Če je akvarijska posoda večja (nad 250 lit), zasajena z rastlinami in ni preobremenjena s prevelikim številom rib, lahko tretjinsko menjavo vode izvajamo tudi v štirinajst dnevnih razmikih. Pri določanju cikla menjave si lahko pomagamo tudi z merjenjem NO3. Ko z rednim merjenjem na 2 dni ugotovimo, da so nitrati narasli nad 15 mg/lit menjamo tretjino vode in se tega cikla držimo tudi v bodoče.
Zapomnimo si, da v akvariju ni toliko pomembna mehanska filtracija. Ta predstavlja le estetsko vlogo filtriranja, kar pomeni, da v vodi po filtriranju ni plavajočih trdnih delcev, ki bi motile estetski kriterij akvarista. Najpomembnejšo vlogo ima biološka filtracija, ki pripomore k temu, da zelo strupene dušikove spojine (NH3/4 in NO2) spreminja (oksidira) v veliko manj škodljive (NO3).
Kot smo ugotovili, se v akvarijski vodi, ne glede na biološko filtracijo kopiči nitrat (NO3), ki je sicer precej manj škodljiv, vendar v visokih koncentracijah (za diskuse nad 20mg/l) še vedno tako, da privede do velikega stresa rib, izbruha bolezni in pogina. Za zniževanje nitrata je najbolj učinkovita metoda menjava vode (običajno 1/3), delno pomaga tudi zasaditev hitro rastočih rastlin, vstavljanje denitratorskih materialov v filtre ali namestitev denitratorja. Ne glede na omenjene metode, pa je potrebno redno menjati del vode. S tem v akvarijski sistem vnesemo svežino, nove minerale in mikroelemente, ki se postopno v akvarijski vodi porabijo in izčrpajo, ribe in rastline pa jih nujno potrebujejo za svoj obstoj.
Ob upoštevanju navedenih nasvetov, bo zadovoljstvo ob naselitvi tega prelepega ostrižnika v vaš akvarij neizmerno, predvsem pa vam bodo hvaležni vaši diskusi.
Roman Gril
|
|
|
|
 "Dusikov krog 1")
