|
|
|
4/2/2013
Sušna in deževna doba v akvariju
objavil: rg
Število ogledov: 459 |
|
|
|
Sušna in deževna doba v akvariju
Splošno:
Veliko rib iz tropskih predelov se drstijo sezonsko, odvisno od sprememb njihovega naravnega okolja. Veliko se jih prične drstiti, ko se prične deževna doba, saj le ta s sabo prinese povečano izbiro in obilje hrane in s tem večjo verjetnost za preživetje mladic. Mladice v tem času tudi lažje najdejo zavetišča.
Okrepitev sprememb v deževni dobi vzpodbudi k drsti tudi vrste rib, ki se sicer zelo težko drstijo. Veliko vrst se lahko razmnožuje in zato ni potrebno uporabljati raznih zahtevnih metod, ki jih bom opisal v nadaljevanju, toda nekatere vrste jih nujno potrebujejo.
Najprej lahko uporabite osnovna pravila za razmnoževanje določene vrste ali skupine, če pa le te ne bodo uspešne lahko uporabite tudi te, ki jih bom navedel.
Naslednja navodila o primerih razmnoževanja so priporočljiva predvsem za ribe, ki prihajajo iz področij sušnih in deževnih odbobij, kot so Amazonka in Rio Negro v Južni Ameriki. Podatki in ideje so zbrane na podlagi različnih virov, vključujoč knjige, izkušnje prijateljev in Interneta in bazirajo na mojih lastnih izkušnjah razmnoževanja rib iz Južne Amerike.
Ciklus simuliranja sušne in deževne dobe traja približno 4 tedne. Uporabljajoč zelo enostavne metode, gojitelji lahko razmnožujejo Panaque nigrolineatus, Sturisoma sp., Crossocheilus siamensis, Diskuse in druge, ki jih je sicer zelo težko razmnožiti.
Vzpodbujevalci drsti v naravi:
Sledi spodaj navedenim različnim spremembam, ki se pričnejo v obdobju deževne dobe in lahko vzpodbudije različne vrste k drsti. Navodila niso napisana za točno določeno vrsto. Eni vrsti bo ustrezala ena, druga pa mogoče druga sprememba, kar pa morate ugotoviti sami.
1. Nizek pritisk - po dolgi periodi visokega zračnega pritiska, na koncu sušne dobe, zračni pritisk pade v povezavi s prvim dežjem.
2. Raznovrstna izbira hrane -po sušni dobi, ki predstavlja, daljše obdobje stradanja, deževna doba prinese drastično povišanje izbire in obilja hrane. Nekatere vrste po sušni dobi izgledajo kot živi skeleti in lahko, da so bili brez hrane več kot mesec dni. Nekatere vrste v sušni dobi jedo celo detrit, da v telo vnesejo vsaj nekaj hranil.
3. Sprememba vrst hrane - v času sušne dobe ob pomanjkanju hrane lahko edini vir hrane predstavlja v usedlinah in razpadajočih delih rastlin ter rdečih larvah. Ko se prične deževna doba se prične sprememba hrane v obliki insektov, ki padejo na površino vode, kot so ličinke komarjev, predvsem bele in črne ter ostali vodni insekti, cvetni prah cvetov, semenje, sadje, sveži listi ter jajčeca in mladice ostalih vrst rib, ki so se pričele drstiti že bolj zgodaj.
4. Zvišanje nivoja vode - rezultat deževja je seveda tudi porast nivoja vode. Ribe zaradi tega postanejo bolj aktivne. Nekatere migrirajo navzgor po rečni strugi, da dosežejo hladnejša in bolj stabilna področja za drst.
5. Povečana vsebonst kisika - dež, ki pada na površino vode povzroči povečanje raztopljenega kisika v vodi. Tudi povišanje nivoja vode ima enak učinek. V veliko primerih je visoka vsebnost kisika pogoj za razvoj in preživetje iker in mladic v prvih dneh njihovega življenja.
6. Razredčitev raztopljenih snovi v vodi - daljša kot traja sušna doba, več soli, huminskih substanc in organskega materiala se koncentrira v obstoječi vodi. Ko prične padati dež s prične omenjena koncentracija zmanjševati. Voda v reka in pritokih, razredčena z deževnico, ki ima trdoto vode praktično 0 stopinj, postane mehkejša in običajno se zniža tudi pH.
7. Sprememba temperature vode - temperatura vode zaradi oblačnosti in hladnega dežja pade. Razlike v temperaturi dežja so običajno večje v višjih kot nižjih predelih. Nihajo tudi med par do 10 stopinjami.
8. Razlika v globini vode - povečan volumen vode povzroči večjo globino vode. Vodni pritisk na dnu je tako povišan in ribe dobijo višji vertikalni prostor za plavanje. Razlika v tej višini je pomembna za ribe, ki prihajajo po zrak na gladino vode.
9. Drstno prizorišče postaja primernejše. Ob koncu deževne dobe je voda običajno le v sredini reke oz vodotoka, tam je tudi zelo malo rastlin in skrivališč. S porastom globine vode ribe lahko najdejo poplavljena področja z rastlinami, koreninami, drevesnimi debli in senco, kjer lahko skrijejo svoje ikre in s tem dajo mladicam večjo možnost, da se lahko skrijejo pred plenilci.
10. Sprememba svetlobe - količina svetlobe in trajanje svetlobe v odvisnosti od oblačnosti in deževja prav tako predstavlja spremembo. Nekateri dnevi so lahko zelo temačni prav zaradi intenzivnega dežja. Z več oblaki na nebu se lahko svetloba razvije pozno dopoldan in prav tako se lahko skrajšajo večeri. Tudi svetlejši kotički se lahko spreminjajo v posameznih delih leta. Dlje kot je ekvator, večje so razlike in spremembe. Upoštevajte, da nekatere vrste potrebujejo za drst popolno temo (te običajno živijo pod gosto vegetacijo, med drevesnimi koreninami v črni vodi ipd).
11. Povečana vsebnost rastlinskega planktona - ko se prične deževna doba se poveča vsebnost rastlinskega planktona, kar odraslim ribam daje signal za drst, saj je v vodi hrana za njihove mladice.
12. Primeren čas v letu - veliko ribjih vrst ima zelo močno "biološko uro", ki nakazuje kdaj je v njihovem okolju deževna ali sušna doba.
13. Drst drugih rib - hormoni drugih drstečih se rib v vodi, lahko prav tako določene vrste vzpodbudijo k drsti.
14. Zvok - šumenje dežja, ki pada na gladino vode, je prav tako lahko signal za drst.
Če bomo na primeren način v akvariju ustvarili podobne pogoje, ki jih imajo ribe v naravi se lahko nadejamo k večjemu uspehu pri drsti in dobremu počutju rib.
Roman Gril
|
|
|
|
