|
|
|
10/28/2013
Pomen barv pri ribah
objavil: rg
Število ogledov: 1048 |
|
|
Pomen barv pri ribah
V živalskem svetu najdemo organizme presenetljivo različnih barv. Le te povzroča pigment ali posebne strukture ki odsevajo svetlobo. V naravi je barva ključnega pomena posameznega organizma in je tesno povezana z okoljem in življenjskimi navadami.
http://www.betterphoto.com/gallery/dynoGallDetail.asp?photoID=562036
V večini primerov živali z vizualnim dojemanjem različnih barv, vplivajo na samice, podobno kot pri ljudeh moški z različnimi oblačili, stilom urejenosti, barvnimi avtomobili in podobnim, poskušajo narediti vtis na predstavnice nežnejšega spola. V nebo vpijoče barve služijo tudi kot mehanizem postavljanja pred tekmeci, saj intenzivne in poudarjene barve kažejo tudi na dobro kondicijo, telesno stanje in moč ter zdravje osebka, kar ponuja samici dober genetski material za nadaljevanje vrste.
Žareče in intenzivne barve včasih nakazujejo na strupe in dražilne snovi in so namenjene odvračanju plenilcev (žaba urh - živo rumena barva na trebuhu - če je ogrožena se "vrže na hrbet" in pokaže "strupeno" rumeno barvo,kar odvrača plenilce), prav tako pa maskirne barve v odtenkih okolja in narave omogočajo, da žival ni tako opazna v okolici kjer živi (fazanka med koruzo - riba list - kameleon ipd).
Varovalna barva omogoča neopazno približevanje plenu plenilcem, ki se zaradi neopazne barve lažje približajo plenu v bližino (levinja v suhi travi). Nekaterim plenilcem gre skladnost z okoljem še posebej na roko, če je plen vidi črno-belo in ne loči barv. Pogosto se iz tega razloga pripeti, da v naravi sobivajo živali, ki vidijo črnobelo z živalmi, ki vidijo barvno in jih s svojim obnašanjem oz. vznemirjenjem opozorijo na približevanje plenilcev.
http://www.practicalfishkeeping.co.uk/content.php?sid=4710
Ni pa presenetljivo, da živali, ki živijo v slabih svetlobnih pogojih ali ponoči nimajo jasnih in intenzivnih barv, saj v teh razmerah barva ne igra pomembne vloge.
V nekaterih oblikah življenja v globinah ali jamah so živali celo brez pigmenta in brez oči ali pa z omejenim vizualnim dojemanjem, saj tega preprosto ne potrebujejo (človeška ribica). Le te so izpopolnile drugačne senzorične sposobnosti za dojemanje okolice in preživetje kot so razna čutila in podobno.
Nasprotno pa imajo nekatere ribe in organizmi ki živijo med 200 in 1000 metri globine naravnost izbuljene oči s kompleksno strukturo, z izjemno občutljivo očesno mrežnico s katero so sposobni iz okolice zaznati izjemno šibko in oddaljeno svetlobo v temi. Domneva se da so se vzporedno s temi optičnimi strukturami vzporedno razvili tudi posebni svetlobni organi imenovani fotofori.
Barva pri organizmih je lahko poudarjena tudi s strani plenilcev za kratek čas in v posebnih vedenjskih kontekstih. Mnoge vrste nevretenčarjev prikazujejo različne barve v nekaterih obdobjih njihovega življenjskega cikla. Recimo v obdobju zorenja, odrasli fazi, pozimi, poleti. Nekateri plazilci, dvoživke, ribe, raki mehkužci in glavonožci, so sposobni barvo spremeniti tudi v zelo kratkih intervalih, celo sekundah na podlagi živčnih dražljajev ali pod hormonskim vplivom.
Kot tudi pri ostalih živalskih vrstah se kažejo razlike v barvi tudi pri mladih in odraslih ribah. Pri diskusih je značilno, da imajo predvsem mladiči vedno vidne vertikalne proge imenovane plašnice, saj se zaradi teh prog lažje skrijejo med vertikalnimi vejami, rastlinami koliko jih pač je v njihovem okolju ipd. Pri odraslih diskusih te plašnice postanejo vidne le ob preplahu ali slabem počutju, saj takrat ponovno nastane potreba po zlitju z okolico. Če je riba v slabi telesni kondiciji ali bolna je seved s tem manj sposobna pobegniti plenilcu. Razlika v barvi se kaže tudi pri mladih dolgočasno sivih in čudovito, oranžno-rdeče lisastih spolno zrelih Oskarjih.
Takšno spreminjanje barv med mladimi in odraslimi ribami lahko razumemo tudi kot varovalno barvo mladičev, ki so bolj izpostavljeni predatorjem kot odrasli, ki lažje pobegnejo ali se umaknejo napadalcu in so izkušenejši.
Spremembe barv glede na letni čas med samci in samicami mnogih vrst rib predstavljajo pomemben dejavnik pri spolu. Na intenzivnost barv vpliva povečana količina proizvedenih spolnih hormonov, predvsem testosterona. Sprememba v barvi je lahko tudi posledica spremembe spola pri nekaterih vrstah rib.
Barva se posebej izraža še posebno v reproduktivnem obdobju, ko se še posebej pri samcih pojavijo zelo izrazite in živahne barve, saj z njimi privabljajo in snubijo samice. Nekatere samice s posebno obarvanostjo kažejo tudi svojo pripravljenost na parjenje
Zanimivo je omeniti, da pri bisernem nitkarju in nekaterih drugih labirintovcih, pri katerih samčki gradijo gnezdo iz mehurčkov in vabijo samice v gnezdo ne spreminjajo barve v času reproduciranja in ohranjajo svojo sivo dolgočasno barvo, imajo večje težave pri spodbujanju samice proti gnezdu, da bi odložila ikre. Ravno obratno je pri samcih, ki se jim razvije živo oranžna barva po trebušnem delu.
Spreminjajoče barve, povezane s spolnim dimorfizmom so razlog pri razvoju v smislu, da bi se izognili pojavu hibridizacije, ki je privedla do izginotja številnih vrst.
Poleg spreminjanja barve pri dvorjenje, spremembe v barvi lahko povezujemo tudi v kombinaciji z grožnjo. Pri samcih Betta splendens, se samec intenzivno obarva kadar se besno bori z drugimi samci.
V naravi in v normalnih razmerah, te ribe so s spremembo barve pokažejo svoj odnos do vsiljivcev in na svojem ozemlju reagirajo z obarvanjem dolgih plavuti z rdečimi in modrimi odtenki, ki prikazujejo njihovo premoč. Ta odnos, ki lahko traja več ur, se ustvarja kot odziv na vizualni dražljaj: Poskusi na samcih Betta s soočenjem s samci različnih barv, pa tudi samcem pred ogledalom, so pokazali, da žival reagira na živo pisane dražljaje v smislu borbe do izčrpanosti.
Podobno je v spopadih teritorialnih samcev Cichlasoma Thorichthys Meeki, ki so obrnjeni drug proti drugemu in prikazujeta ustni votlini rdeče barve in dramatično dviganje škržnih poklopcev, na katerih je madež temne barve in deluje kot oči večje ribe, kar je cilj spopada in obnašanja te ribe pri pregonu iz njenega teritorija.
Mnogo družbenih interakcij se lahko zazna prek variacije barv in nato izginejo na koncu interakcije
Včasih v primeru mnogih vrst ostrižnikov, lahko nenadoma spremenijo svojo barvo, odvisno od stanja notranje motivacije (strah, agresivnost, razburjenje, itd). Z opazovanjem sprememb jeter rib Hemicromis fasciatus ali Pseudotropheus zebra pri obnašanju v različnih situacijah, lahko najdemo sporočila, povezana z njimi, ker obstaja jasna povezava med barvo in sprejetih ukrepih, ki sledijo.
V vsakem primeru, tisti, ki so odgovorni za barvne spremembe so kromatofori, celice zvezdaste oblike razporejene v več slojev vrhnjice in usnjice. V motivacijskem obdobju se v njih kopičijo zrnca pigmenta endogenega značaja (Melamin, gvanin) ali zunanji (karotenoid, Flavin). Glede na vrsto pigmenta se kromatofori delijo na: melanofore, z zrnci melanina iz temnih tonov, od svetlo rjave do črne barve; xantofori (ali lipofori), rumeni pigment in eritrofori in rdeče barvilo, ki sta narejena iz pterine in karotenoidov, kemične spojine, ki so povezane z barvo v razponu od rumene do rdeče-oranžne.
So karotenoidov, daje briljantno barvo Carassius auratus, zlati ribici, medtem ko pterin rumenim madežem močeradov.
Pterin je heterociklične spojine, sestavljena iz pyrazinskega in pirimidinskega obroča( pteridine prstni sistem); v pirimidinskem obroču ima karbonil kisika in amino skupino.
Pterin so bili prvič odkrili v pigmenti krilih metulja (torej izvor imena, iz grške pteron, krilo) in opravljajo številne vloge v obarvanosti v biološkega sveta. Pterin deluje tudi kot kofaktor v katalizi encim.
Omenjeni so tudi iridofori za tiste kromatofore, ki so bogati z brezbarvnimi gvanin kristali vendar na splošno, če so pravilno usmerjeni spreminjajo barvo pigmenta, kot je učinek svetlobe. Ti mehanizmi motenja žarkov svetlobe dajejo značilnost mavrične barve kože številnih vrst rib.
Odnos med melanofori in drugimi vrstami kromatoforov določajo možnost spremembe barve mnogih vretenčarjev, vključno rib.
Odvisno od stopnje vpetja pigmentiranih celic, je barvna paleta lahko zelo široka, zlasti v primeru združitve različnih vrst kromatoforov.
Na primer, pogosto je bilo opaziti združenje melanoforov, iridoforov in lipoforov v globljih plasteh, vendar se z dolgimi posledicami razširi na ravni drugih dveh nerazvejanih kromatoforov.
Ko pigment, ki je koncentriran v melanoforih in kristali gvanina iridiofori, ki se nahajajo v zgornji plasti, ki odsevajo svetlobo, zlasti sevanje kratke valovne dolžine, odsevajo predvsem modre žarke. Rezultat je strukturno modra barva.
Če se modra barva združuje z rumenim pigmentom iz lipoforov v zgornjem sloju, vodi v zeleno barvo kože.
Ribe lahko spreminjajo barve "morfološko" zaradi spremembe v številu in / ali zagotavljanju kromatoforov, ali fiziološko s količino pigmenta ki ga vsebujejo, kjer so spremembe barve in oblike odvisne izključno s stimulacijo pigmentiranja celic.
So okrepljene z naklonjenostjo živčnih vlaken, odgovornih za krčenje pigmenta in parasimpatičnih vlaken, za razširitev.
Določeno emocionalno stanje živali/ribe se lahko pojavi kot posledica vizualnega dražljaja, kot je bilo dokazano z izvajanjem resekcije optičnih živcev pri ribah, ki pa ne vplivajo na slepe organizme, ki ne zmorejo kromatične adaptacije v svojemu okolju.
Za nekatere preskuse na Pleuronectidae (morski list, morska plošča) ribo z visoko občutljivostjo, smo videli, da se z glavo na temnem ozadju in telesom na svetlem dnu, vsak del posebej spreminja v temnejše barve in obratno.
Iz eksperimentov je razvidno, da zaznavanje barv, glede na podlago, na kateri se je žival se namestila, ni pomembno, ampak velja kvantitativno razmerje med svetlobo ki prihaja od zgoraj in se odbija od dna. Iz tega sledi, da je valovna dolžina svetlobe pomemben dejavnik pri spodbujanju pigmentiranja celic.
Razlika med živčno in hormonsko stimulacijo ni nujna, ker nastopa v dveh mehanizmih sodelovanja: proizvajanje in odvajanje hormonov hipofize, ki delujejo na pigmentacijo in je nadzorovana s strani centralnega živčnega sistema, ki zbližuje nekatere živčne impulze iz različnih senzoričnih dražljajev. Obstaja "center regulacije pigmenta" impulzov, ki prihajajo iz optičnih živcev, vendar lahko živali spremenijo barvo tudi, če draženja niso opazili. Sprememba barve pri ribah tako prihaja na slep način, kot odziv, na primer, pri sprememb temperature, kemizma vode ipd.
Napredek na področju molekularne biologije je osvetlil prikrite številne vidike pigmentacije, ki pojasnjujejo zapletenostjo pri izvajanju nekaterih čudežev narave, kot so barve številnih rib, dvoživk in plazilcev.
Beyond v svojih razmišljanjih o fiziološko-strukturnih aspektih narave, opozarja, da je pomembno razumevanje pojava etologije barve, ki ponuja evolucijske mehanizme, ki so se razvijali.
Analiza oblik vedenja, povezana z vizualnim komuniciranjem bo omogočila, da bomo lažje razumeli način življenja in stanje duha naših rib in ponuja ključ do njihovega "jezika".
Roman Gri - DISKUS RoManijA
|
|
|
|
