|
KOLUMNARIS - Flexibacter columnaris
Kolumnaris (columnaris) je bakterijska bolezen akvarijskih rib, ki ima dolgo in precej nejasno zgodovino. Lahko je prisoten tudi, če riba ne kaže zunanjih znakov bolezni. Ko so ti znaki prisotni se lahko pojavijo v obliki:
- rumenkasto rjavih ranah,
- bombažno belih kosmih,
- temni barvi ribe
- belih zaplatah na telesu ali plavutih.
 Z akutnim Kolumnarisom okužen diskus
Če se opazijo navedeni znaki je v 40%, lahko okuženih tudi notranjih organov.
Glavni vzroki za Kolumnaris so:
- stres,
- nizka vsebnost kisika v vodi,
- visoka vrednost Nitritov,
- relativno visoka oziroma nizka temperatura,
- grobo pogosto neprimerno ravnanje z ribami,
- mehanske poškodbe,
- prenaseljenost akvarija,
- neprimerna trdota in ph vode.
 Plati s kolumnarisom na koži
Veliko neprimernih stresnih situacij lahko diskusi doživijo med lovom z mrežico, pakiranjem v transportne vreče, med transportom in kasnejšim prilagajanjem na novo okolje in vodo. Prav tako so idelni pogoji za razširitev bakterije Kolumnaris tudi, če ugasnemo filtracijo in voda popolnoma miruje. Pogosto pa se zgodi, da so diskusi v prenatrpanih akvarijih, z neprimernimi parametri vode ali pa so v akvarijih z nezagnanim filtrom.
Identifikacija Kolumnarisa
Za gojitelje diskusov so zunanji znaki Kolumnarisa, ki jih določimo s prostim očesom zelo podobni kot pri prisotnosti drugih zunanjih parazitov. Zelo malo je verjetno, da ima gojitelj primerno opremo, čas in izkušnje in dostop do zdravil, s katerimi bi lahko identificiral Flexibacter columnaris. V vsakem primeru je najbolje uporabiti mikroskop z zelo močnimi lečami, uporabiti primeren pristop in si priskrbeti primerjalne skice, fotografije ali videoposnetke omenjene bakterije.
 Flexibacter Columnaris pod mikroskopom
Preventiva
Najpomembnejši pristop k preprečevanju bolezni je preventiva, kar pomeni, da je najprej potrebno odpraviti stresne situacije in vzroke:
- Za odlov rib uporabljajmo samo fine in mehke mrežice ter zaobljene tehnične pripomočke, da se s tem izognemo mehanskim poškodbam,
- Zagotavljajmo, da bo v transportnih vrečkah vedno dovolj kisika
- Za zmanjševanje transportnega efekta dodajmo minimalno količino soli ali ostalih priporočljivih aditivov.
- Omogočimo dovolj časa zagonu novega akvarija in filtra.
- Zagotavljajmo primerno menjavo vode v odvisnosti od naseljenosti in količine ter pogostosti hranjenja.
- Ne gojimo diskusov v neprimerno trdi in vodi z neprimerno vrednostjo Ph.
- Zapomnimo si, da so ribe v času transporta in premeščanja najbolj dovzetne za Kolumnaris.
Vse novo kupljene ribe je torej izredno pomembno najprej dati v karantenski akvarij za vsaj 4-6 tednov. Karantenski akvarij naj ima pripravljen utečen filter in postarano vodo takšne kvalitete in parametrov, kot jo ima akvarij v katerega bomo naknadno vložili nove ribe.
Zdravljenje:
Ena od metod zdravljenja Kolumnarisa je SOLNA KOPEL.
 Črni moli s Kolumnarisom
Uporabimo akvarijsko sol, nejodirano morsko ali kameno sol brez kakršnih koli aditivov in primesi proti strjevanju in podobno. Za začetnike je najbolje da pričnejo z 1,5 do 2% solnimi kopelmi. Za bolj izkušene priporočam 3% solno raztopino.
Raztopino pripravimo v manjšem akvariju ali posodi, ki naj bo čista in vsebuje postarano vodo enakih parametrov kot akvarijska voda. Če bomo torej pripravljali 2% raztopino moramo raztopiti 20g soli v enem litru vode (1000 ml je približno 1000 g - 20g soli od 1000 ml vode tvori 2% raztopino). Ker verjetno nimamo precizne tehtnice lahko vzamemo za mero kar veliko jedilno žlico, ki meri približno 15 gramov. Če torej v en liter vode dodamo 1 veliko žlico soli, dobimo 1,5% raztopino. Za 2% raztopino bi torej potrebovali 13 velikih žlic soli na 10 litrov vode.
Zelo pomembno je tudi, da je sol popolnoma raztopljena predno damo ribo v raztopino ter, da je temperatura popolnoma enaka, kot v akvariju. Če bomo solno raztopino uporabljali za več kopeli pustimo v pripravljeni posodi tudi grelec. Lahko pa uporabimo vedno novo raztopino.
Preden damo ribo v raztopino si zapomnimo naslednje:
- Dolžina namakanja ribe v raztopini variira od par sekund do 30 minut.
- Čas namakanja krajšamo v odvisnosti od ševila namakanja v enem dnevu.
- Riba v solni raztopini ne sme ostati brez nadzora.
- V času terapije lahko riba spremeni barvo, vendar le za kratek čas, drugače jo umaknemo v čist akvarij.
V času terapije bo riba dihala vedno hitreje do približno 120 škržnih vdihov na minuto. V nekaterih primerih se riba lahko tudi uleže na bok. Začetnik jo ponavadi v tem trenutku vrne nazaj v akvarij. Če si upaš in imaš dovolj izkušenj lahko ribo tudi v tem trenutku pustiš izpostavljeno v raztopini. Ugotovljeno je, da je največji efekt, če ribo pustimo v raztopini tako dolgo, da se ji škržni vdih upočasni na komaj 20 vdihov na minuto, neglede na to, da riba leži na boku. Ko je riba ponovno vrnjena nazaj v akvarij, se po nekaj minutah pomiri. V nasprotnem primeru lahko ribi pomagamo tako, da jo z golo roko v akvariju narahlo primemo in jo nežno potegnemo vzvratno nazaj, s čimer omogočimo rahel pretok čiste vode skozi škrge.
Priporočljivo je ribe namakati v solni raztopini 5 krat dnevno in to 7 dni zapored. Kljub pogostosti za ribe ne bo negativnih učinkov. Pomembno je vztrajati, čeprav riba ne kaže več zunanjih znakov bakterijske bolezni Kolumnaris. Zelo slabo je tudi, vračati ribo nazaj v okužen akvarij. Bolje je pripraviti novi zagnan in neokužen akvarij. Če to ni mogoče si poskušamo pomagati z brezhibno čistočo akvarija in večjo ter pogostejšo menjavo s postarano vodo enake kvalitete z dodatkom soli ( 2 veliki žlici na 40 litrov vode).
Seveda pa lahko omenim še ostale metode. Ena od možnosti je uporaba Hipermangana (KMnO4), formalina, temperaturne terapije, vodikovega peroxida, večje pogostejše menjave vode in v skrajni sili tudi antibiotikov.
POZOR!
ZDRAVLJENJE PO ZGORAJ NAVEDENIH POSTOPKIH JE SAMO ZA IZKUŠENE AKVARISTE IN NA LASTNO ODGOVORNOST!
1kg = 1000g
1g = 1000mg
1 velika jedilna žlica je 15 g (soli) ali 15 ml po volumnu
1 čajna žlička je 5 g (soli) ali 5 ml po volumnu
|
 "Columnario akutni699")
 "Cd1img76595")
 "Cd2img42560")
 "Pr53530")
