|
DISKUS HABITAT
Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, črnovodnih rek in jezer in globokih tolmunih.
Običajno se nahajajo v manjških skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajočem lesu in rastlinstvu ter vodnih rastlin.
Diskusi se v dnevnem času najraje zadržujejo v senčnih predelih, v plitvine pa priplavajo le v mraku.
Ameriški ihtiolog William Crampton je izvedel prvo poglobljeno študijo ekologije diskusov. Njegove rezultate je v zadnji izdaji objavila revija Neotropical Ihtiolog.
Crampton je preučeval hranjenje, razmnoževanje in mikro-habitat Modrega in Rjavega Diskusa v bližini Tefé, Brazilija.
Ta vrsta je znana kot Symphysodon aequifasciatus (Kullander in S. Haraldi).
Avtor je ugotovil, da hrana Diskusov temelji pretežno na algah Perifiton, finem organskem detritu, rastlinskih snoveh, in malih vodnih nevretenčarjih. Nevretenčarji tvorijo večji delež njihove prehrane v nizki vodi sušnega obdobja.
V visoki vodi, poplavljenih gozdov v deževni dobi, Diskusi iščejo hrano posamično ali v majhnih skupinah. V nizki vodi sušnega obdobja pa tvorijo velike jate v krošnjah padlih dreves (galhadas) ob robovih jezer in rokavih rek.
To vedenje diskusov nakazuje, da se ribe, zbrane med galhadas-ih zaščitijo pred plenilci in se lahko zaradi svoje diskoidne oblike pomaknejo med gosto vejevje v nizki vodi.
Diskus se drsti v plitvem zaraščenem obrežju, v formiranem paru (avtor ni našel nobenega dokaza, da se Diskus drsti v gostih krošnjah - galhadasih). Večina Diskusov se drsti v začetku naraščanja vode v obdobju (november-januar).
 Pritok reke Amazonke
 Bela reka
Voda je tam običajno zelo čista, z zelo malo oziroma popolnoma brez polutantov.
Diskusi so raztreseni prostrano po amazonskem porečju.
Voda v njihovem naravnem habitatu je kisla do rahlo bazična, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH.
 Dečka v kanuju
 Amazonske lilije
 Amazonska vas
Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25 in 32oC.
Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonije.
Diskusi se nahajajo v kompletnem amazonskem porečju od Rio Putumayo v Peruju do izliva v ocean.
 Ceratopteris
Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki Tefe in reki Japura.
Največ modrih diskusov prihaja iz reke Purus in Manacapuru.
Večina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog Santarema, Alenquerja, reke Tocantins, Xingu, Madeira in reke Tapajos. Reke v J. Ameriki imenujejo Rio, jezera pa Lago.
 Naravni habitat diskusov
 Plen lovcev na divjake
 Pritok s črno vodo
 Lov divjih diskusov
 Pevas - Peru
 Plavajoča Pistia stratoites
 Črni Rio Negro
 Satelitski posnetek porečja Amazonke
 Bela reka Tefe
 Jezero Varzea
 Vodna hiacinta
 Bela reka
V naravnem habitatu diskusa obstajajo 3 vrste diskusov: Heckel-diskus (Symfisodon discus), zeleni diskus (S. aequifasciatus) in rjavi / modri diskus (S. haraldi). Vsak od 3 vrst živi v različnih habitatih.
Dejstvo je da vsak od 3 vrst, ki živijo v naravi živijo tudi v različnih kemijskih parametrih vode. Ribe so se tako med svojim razvojem prilagodile svojemu okolju, kar pomeni, da takšno okolje zahtevajo tudi v ujetništvu. Zato:
- Hecklove diskuse gojite izključno s Hecklovimi diskusi.
- Zelene diskuse gojite le z divjimi zelenimi diskusi, toda ne mešajte jih z ostalimi divjimi, niti s hibridi.
- Rjave in modre diskuse gojite skupaj in jih nikoli ne mešajte z preostalima dvema vrstama (zelenim in Hecklovim diskusom).
- Pogojno lahko gojite rjave in modre divje diskuse s hibridnimi vrstami, saj je večina hibridnih vrst vzgojenih prav iz vrste S. haraldi in zelo redko iz drugih dveh vrst, čeprav se vseeno ne priporoča.
Nevarnost okužbe z zajedavci in bakterijami vseh treh vrst je veliko večja, kot če jih gojimo ločeno. Če preprosto vprašamo, kje različne vrste živijo v naravi? Seveda vsak v svojih parametrih in imajo vsak svoje vrste bakterije in podobno, saj so odraščali in živijo s temi bakterijami in njihov imunski sistem je nanje prilagojen in jih ščiti pred njimi. Toda te vrste bakterij in parazitov so popolnoma drugačne kot bakterije v drugih habitatih (kem. parametrih vode) Zato tega ne pozabite.
Najboljši primer je naslednji. Amazonski Indijanci so živeli tisočletja izolirani z krepkim imunskim sistemom prilagojenim njihovemu okolju. Ko je prispel prvi beli človek je bilo približno 6 milijonov Indijancev, ki so živeli v Amazoniji zelo dobro (pred približno 500 let)
Beli človek pa je s sabo prinesel tudi svoje lastne bakterije, parazite, viruse in podobno in Indijanci so začeli umirati v velikem številu. Njihov imunski sistem skozi tisočletja se ni nikoli boril s tovrstnimi mikroorganizmi. V nekaj sto letih se je do danes njihova populacija zmanjšala na komaj 100.000. Popolnoma enako velja za tri različne vrste diskusov, kar si dobro zapomnite.
|
 "Amazon-tributary-river ZA PODLAGO427")
 "white799")
 "AMAZNKA boy in the cano833")
 "Amazon lilies746")
 "Amazon village405")
 "ceratopteris478")
 "diskus habitat388")
 "lov divjih770")
 "lake818")
 "lov divjakov879")
 "Pevas Peru669")
 "Pistia stratoites83")
 "Rio negro black415")
 "Satelitski posnetek Amazonke22")
 "Tefe white river159")
 "varzea lake678")
 "vodna hiacinta924")
 "White water654")
