kontakt (pošlji eMail)
Diskus - html stran 4
..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..
Diskus
Diskus
Amazonka
Geografski prostor
Sistematika
Naravni habitat
Diskusi in druge ribe

Anketa
Koliko let se ┼że ukvarjate z diskusi?







predhodne ankete
Novice
┼Żelite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu?
 
Šola kitare
Studio REMIX
 
DISKUS HABITAT

Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, ─Źrnovodnih rek in jezer in globokih tolmunih.
Obi─Źajno se nahajajo v manj┼íkih skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajo─Źem lesu in rastlinstvu ter vodnih rastlin.
Diskusi se v dnevnem ─Źasu najraje zadr┼żujejo v sen─Źnih predelih, v plitvine pa priplavajo le v mraku.

Ameriški ihtiolog William Crampton je izvedel prvo poglobljeno študijo ekologije diskusov. Njegove rezultate je v zadnji izdaji objavila revija Neotropical Ihtiolog.

Crampton je preu─Źeval hranjenje, razmno┼żevanje in mikro-habitat Modrega in Rjavega Diskusa v bli┼żini Tef├ę, Brazilija.

Ta vrsta je znana kot Symphysodon aequifasciatus (Kullander in S. Haraldi).

Avtor je ugotovil, da hrana Diskusov temelji prete┼żno na algah Perifiton, finem organskem detritu, rastlinskih snoveh, in malih vodnih nevreten─Źarjih. Nevreten─Źarji tvorijo ve─Źji dele┼ż njihove prehrane v nizki vodi su┼ínega obdobja.



V visoki vodi, poplavljenih gozdov v de┼żevni dobi, Diskusi i┼í─Źejo hrano posami─Źno ali v majhnih skupinah. V nizki vodi su┼ínega obdobja pa tvorijo velike jate v kro┼ínjah padlih dreves (galhadas) ob robovih jezer in rokavih rek.

To vedenje diskusov nakazuje, da se ribe, zbrane med galhadas-ih za┼í─Źitijo pred plenilci in se lahko zaradi svoje diskoidne oblike pomaknejo med gosto vejevje v nizki vodi.

Diskus se drsti v plitvem zara┼í─Źenem obre┼żju, v formiranem paru (avtor ni na┼íel nobenega dokaza, da se Diskus drsti v gostih kro┼ínjah - galhadasih). Ve─Źina Diskusov se drsti v za─Źetku nara┼í─Źanja vode v obdobju (november-januar).



Amazon-tributary-river ZA PODLAGO427 Pritok reke Amazonke

white799 Bela reka



Voda je tam obi─Źajno zelo ─Źista, z zelo malo oziroma popolnoma brez polutantov.
Diskusi so raztreseni prostrano po amazonskem pore─Źju.
Voda v njihovem naravnem habitatu je kisla do rahlo bazi─Źna, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH.

AMAZNKA boy in the cano833De─Źka v kanuju
Amazon lilies746 Amazonske lilije
Amazon village405 Amazonska vas

Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25 in 32oC.
Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonije.
Diskusi se nahajajo v kompletnem amazonskem pore─Źju od Rio Putumayo v Peruju do izliva v ocean.

ceratopteris478Ceratopteris

Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki Tefe in reki Japura.
Najve─Ź modrih diskusov prihaja iz reke Purus in Manacapuru.
Ve─Źina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog Santarema, Alenquerja, reke Tocantins, Xingu, Madeira in reke Tapajos. Reke v J. Ameriki imenujejo Rio, jezera pa Lago.

diskus habitat388 Naravni habitat diskusov
lov divjih770 Plen lovcev na divjake
lake818 Pritok s ─Źrno vodo
lov divjakov879Lov divjih diskusov
Pevas Peru669 Pevas - Peru
Pistia stratoites83Plavajo─Źa Pistia stratoites
Rio negro black415 ─îrni Rio Negro
Satelitski posnetek Amazonke22 Satelitski posnetek pore─Źja Amazonke
Tefe white river159Bela reka Tefe
varzea lake678 Jezero Varzea
vodna hiacinta924 Vodna hiacinta
White water654Bela reka



V naravnem habitatu diskusa obstajajo 3 vrste diskusov: Heckel-diskus (Symfisodon discus), zeleni diskus (S. aequifasciatus) in rjavi / modri diskus (S. haraldi). Vsak od 3 vrst ┼żivi v razli─Źnih habitatih.

Dejstvo je da vsak od 3 vrst, ki ┼żivijo v naravi ┼żivijo tudi v razli─Źnih kemijskih parametrih vode. Ribe so se tako med svojim razvojem prilagodile svojemu okolju, kar pomeni, da tak┼íno okolje zahtevajo tudi v ujetni┼ítvu. Zato:

  • Hecklove diskuse gojite izklju─Źno s Hecklovimi diskusi.
  • Zelene diskuse gojite le z divjimi zelenimi diskusi, toda ne me┼íajte jih z ostalimi divjimi, niti s hibridi.
  • Rjave in modre diskuse gojite skupaj in jih nikoli ne me┼íajte z preostalima dvema vrstama (zelenim in Hecklovim diskusom).
  • Pogojno lahko gojite rjave in modre divje diskuse s hibridnimi vrstami, saj je ve─Źina hibridnih vrst vzgojenih prav iz vrste S. haraldi in zelo redko iz drugih dveh vrst, ─Źeprav se vseeno ne priporo─Źa.

Nevarnost oku┼żbe z zajedavci in bakterijami vseh treh vrst je veliko ve─Źja, kot ─Źe jih gojimo lo─Źeno. ─îe preprosto vpra┼íamo, kje razli─Źne vrste ┼żivijo v naravi? Seveda vsak v svojih parametrih in imajo vsak svoje vrste bakterije in podobno, saj so odra┼í─Źali in ┼żivijo s temi bakterijami in njihov imunski sistem je nanje prilagojen in jih ┼í─Źiti pred njimi. Toda te vrste bakterij in parazitov so popolnoma druga─Źne kot bakterije v drugih habitatih (kem. parametrih vode) Zato tega ne pozabite.


Najbolj┼íi primer je naslednji. Amazonski Indijanci so ┼żiveli tiso─Źletja izolirani z krepkim imunskim sistemom prilagojenim njihovemu okolju. Ko je prispel prvi beli ─Źlovek je bilo pribli┼żno 6 milijonov Indijancev, ki so ┼żiveli v Amazoniji zelo dobro (pred pribli┼żno 500 let)
Beli ─Źlovek pa je s sabo prinesel tudi svoje lastne bakterije, parazite, viruse in podobno in Indijanci so za─Źeli umirati v velikem ┼ítevilu. Njihov imunski sistem skozi tiso─Źletja se ni nikoli boril s tovrstnimi mikroorganizmi. V nekaj sto letih se je do danes njihova populacija zmanj┼íala na komaj 100.000. Popolnoma enako velja za tri razli─Źne vrste diskusov, kar si dobro zapomnite.








 
 
Obiskovalec ┼ít. 1553358, od 18.03.2004, danes smo 22.10.2021, 5:41:59, va┼í IP naslov: 35.173.35.159, ©2007 Roman Gril
spletno gostovanje na spletne stre┼żniku | poceni lektoriranje vseh vrst besedil | Spletna trgovina za pse, muce, ptice, plazilce, ribe