|
|
|
6/10/2007
Lovrenška jezera
objavil: rg
Število ogledov: 872 |
|
|
|
Lovrenška jezera
botanični, zoološki in hidrološki naravni spomenik
S pohoda po Pohorju vam predstavljam nekaj utrinkov iz naravnega spomenika Lovrenška jezera.
   
Kaj je Barje?
Visoko in nizko barje
Poznamo dve različici barja, nizko in visoko barje. Razlikujeta se glede preskrbe rastlin z vodo.
Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico. Pri visokem barju tega stika ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo.
Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se možno razlikuje od rastlinstva okolice.
   
   
Barja so posebni tipi življenskega okolja za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem šotnih mahov, ki zaradi pomanjkanja zraka na razpadejo popolnoma v humos, ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto.
   
   
Nastanek visokega barja
Šotni mah, ki je poglavitna rastlina barij, ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico.
  
  
Lovrenško barje
Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prinesla tudi ime Lovrenška jezera.
Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti napropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja cenijo na 8000 let in je torej poledenodobnega nastanka.
   
Celotno območje barja nima nobenega površinskega dotoka. Napajajo ga izključno padavinske vode.
Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Podatek, da je v njih voda kljub slemenski legi tudi v največji poletni suši, zgovorno priča o veliki zmožnosti zadrževanja vode, ki jo imata šotni mah in šota. Plast šote je v osrednjih delih barja debela do 290 cm, v obrobju pa je precej tanjša.
  
Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško - Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.
  
Pomen barja
Barja so pomembna kot specifični življenski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljajo rezervoar vode. Velikega pomena so tudi za naravoslovne raziskave kot "znanstveni arhiv" za proučevanje vegetacije v preteklosti, saj se pelodna zrna (cvetni prah), ohranjajo v šoti tisočletja. Na podlagi analize pelodnih zrn iz različnih globin se da ugotoviti, katere rastline so na tem območju uspevale v preteklosti.
Roman Gril
Tekst je povzet iz http://www.lovrenc.si/jezera/barje.html
|
|
|
|
 "Slika 036")
 "Slika 030")
 "Slika 031")
 "Slika 035")
 "Slika 037")
 "Slika 038")
 "Slika 039")
 "Slika 043")
 "Slika 044")
 "Slika 046")
 "Slika 047")
 "Slika 049")
 "Slika 050")
 "Slika 051")
 "Slika 053")
 "Slika 054")
 "Slika 056")
 "Slika 057")
 "Slika 058")
 "Slika 059")
 "Slika 060")
 "Slika 062")
 "Slika 063")
 "Slika 071")
 "Slika 069")
 "Slika 073")
 "Slika 086")
 "Slika 070")
 "Slika 076")
 "Slika 077")
 "Slika 068")
 "Slika 072")
 "Slika 074")
 "Slika 083")
 "Slika 084")
 "Slika 087")
 "Slika 088")
