|
Diskus je riba, ki sodi med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino ostrižnikov (Cichlidae), ki naseljujejo sladke vode Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je južnoameriški ostrižnik, v naravi živi v pritokih in mrtvih rokavih in jezerih Amazonke, te veličastne, najbolj bogate reke na svetu.
Diskus sicer spada med zahtevnejše vrste rib, vendar gojenje ni tako težavno, če se poprej poučimo o življenjskih in prehrambenih pogojih te čudovite ribe. To kar diskus resnično potrebuje je brezhibna kvaliteta vode, brez strupov kot so klor, amonij, amonijak, nitriti, fosfati in nitrati, primerno vrednost Ph (5,5 - 6,5), trdoto (kh do 8, gh do 12) in temperaturo med 28 in 30 stopinjami Celzija. Brezhibna kvaliteta vode se lahko zagotavlja le s pomočjo večjega in kvalitetnega filtrirnega sistema in menjavo vode.
Voda naj bo mehka in kisla, postarana (v primerno posodo naj bo nalita vsaj dan ali dva)ter primerno okisana z Amazon Tonikom ali šoto. Omenjeni pogoji pa za mnoge gojitelje predstavljajo težavo. Diskus takšne parametre zahteva in ne sprejema kompromisov.
Če verjamemo, da lahko diskusa klimatiziramo na drugačne parametre smo v veliki zmoti. Diskus lahko živi, lahko se celo drsti v neprimerni vodi, vendar bo živel in se drstil pod stresom. Pri ribah pa kot pri ljudeh, dobro vemo, da stres skrajšuje življenje in povečuje občutljivost na bolezni. Zato si raje prizadevajmo ustvarjati idealne pogoje, prav takšne kot jih ima ta prelepa riba v naravnem habitatu amazonskega porečja, kot pa goljufati sebe in ribe.
"Delaj z naravo in poplačan boš v zlatu,
če obrneš se proti, končal boš v blatu". Roman Gril (2004 avtorsko zaščiten verz)
Koliko diskusov obstaja?
To je nazanesljivo vprašanje, ki bi ga mnogi priznani akvaristi radi razvozlali. Enostaven odgovor je dva:
- Symphysodon aequifasciatus in
- Symphysodon discus.
Slednji je bil opisan po nemškem ihtiologu Heckel-u v letu 1840 in se je zato prijelo ime Heckel, ki se še danes uporablja v hobiju.
Vrstno ime diskus se nanaša na njegovo diskoidno obliko, rodovno ime Symphysodon pomeni v grščini rasti skupaj in "odonto", kar pomeni zob na točki združitve sp. In zg. čeljusti,. Posledica skupno zobovje značilno za druge ostrižnike.
Symphysodon discus je najden globlje v Rio Negro, Trombetas in Abacaxis river v Braziliji (Kullander 1986). Hecklov diskus je nemudoma prepoznaven in se razlikuje od ostalih vrst (S. aequifasciatus), ki je bila opisana po Pellegrinu 1904 kot podvrsta (S. discus var. aequifasciatus), toda kasneje je bila povišana v poln status vrste. S.aequifasciatus je najden predvsem vzdolž brazilske Amazonke in zahodno v Peruju (Rios Solimoes and Putumayo), in vzhodno od Belem-a v sistemu Rio Xingu (kullander 1986).
Obe vrsti sta karakterizirani po njuni diskoidni obliki, močno stisnjenem telesu, ki je podoben krožniku, s poudarkom na dolgih in zavitih hrbtnih in analnih plavutih. Symphysodon aequifasciatus ima devet vertikalnih prog enake intenzitete - eno na glavi, preko oči, eno na repnem korenu in sedem enakomerno porazdeljenih po telesu (aequifasciatus namreč pomeni enakomerni trakovi - proge). Pri S. discus-u so poudarjene le na glavi, repnem korenu in sredinska na boku. To služi kot dobra varovalna zaščita S. discus-a (Kullander 1986).
S. discus je prav tako karakteriziran z obsežno spreminjajočimi se vzorci (črtami in progami kot črvastih linij), ki se vlečejo horizontalno od glave nazaj do repne in hrbtne plavuti. Kot smo omenili že prej, določena populacija S. sp. Sorodna aequifasciatus ima variirajoče stopnje spreminjajoče telesne vzorčnosti in se jim lahko poudarijo le tri "Heckel" proge. Eden od znanih diskus ekspertov Marc Weiss (Weiss 1995, Mazeroll and Weiss 1995), verjame, da lahko tukaj govorimo celo o vrsti Symphysodon nad vsemi ostalimi.
Preden pa pridemo do tja, pa najprej razložimo taksonomsko razdelitev, ki pripada S. aequifaciatus. Schultz (1960) je ločil S. aequifasciatus v tri podvrste po obarvanosti in vzorcu lusk.
- Symphysodon aequifasciatus aequifasciatus, zeleni diskus znan po njegovi svetlo zeleni barvi se razlikuje po vedno vidni plašnici, ki mu poteka čez oči.
- Symphysodon aequifasciatus haraldi, modri diskus je znan po mavrično modrih vzorcih (žilah), ki potekajo po svetlo rjavi osnovni barvi telesa, ki ima prav tako vedno
vidno plašnico čez oči.
- Symphysodon aequifasciatus axelrodi, rjavi diskus ki ima nekaj modrega vzorca le na glavi in analni plavuti, z manj vzorca okrog očesnega predela od ostalih dveh podvrst (Schultz 1960). Burgess(1981) je objavil barvne fotografije holotipa te podvrste (fotografije mu je poslal fotograf, Herbert R. Axelrod), ki jih je očitno uporabi Shultz za opis njegovih treh podvrst. Holotip je posamezen primerek iz katerega opis vrste izvira. Holotip imena ene vrste ali podvrstne skupine je edini primerek ali slika katero je avtor uporabil ali odredil kot nomenklaturni tip.
Zanimivo, Kullander (1986), ki je preiskoval ohranjene primerke (ribe na fotografijah so bile po fotografiranju shranjene v formalinu), ni našel nobenih znakov razlik v obarvanosti med njimi, niti ni opazil vzorcev okrog oči, ki jih je zabeležil Schultz. Bile so opažene tudi nekatere razlike med mladimi in odraslimi primerki v vsaki podvrsti v tem obziru (Burgess 1991).
Nadalje, Kullander je zabeležil da se je manjše število lusk odstopilo, ko so primerke lovili z mrežami. Končno je tudi ugotovil, da so ribe na fotografijah Axelrod/Schultz v precej drugačnem stanju zaradi stresa, ki prizadene njihovo obarvanost v času
Kakorkoli, veliko ljubiteljev diskusv je impresioniranih z obsežnostjo geografičnih variacij v obarvanosti diskusov kljub precej omejenim različicam v trgovski ponudbi.
Gojenje diskusov v akvariju
Če želimo gojiti diskuse v akvariju, pa naj bodo divji ali vzgojeni, moramo poskrbeti za naravno ureditev akvarija. Uporabimo zelo fin bel ali bež pesek za podlago, saj diskusi v naravi skoraj izključno živijo na beli podlagi. Pogosto hlastajo po njem, ga vsrkajo v usta in pri tem prefiltrirajo in zaužijejo mikroorganizme, ki se nahajajo v njem. Za dekoracijo uporabimo večjo korenino ali kos debla. Pri tem se nikakor ne sme uporabiti korenina Mangrove, kot se je v preteklosti zmotno uporabljalo, saj mangrova raste v somorničnih močvirjih in morskih obalah, kjer se reke izlivajo v morja. To je podobno, kot bi v sladkovodni akvarij naselili morske ribe ali korale.
Če za dekoracijo želimo uporabiti kamne naj bodo zaobljeni in beli, lahko so tudi rjavi prodniki, ki naj bodo prav tako zaobljeni, da se diskusi ne poškodujejo.
Če uporabimo rastline naj bodo posajene le v vogalih in v zadnjem delu posode, saj diskusi nujno potrebujejo večjo prazno površino za prosto plavanje in plavanje med koreninami ali vejami. Če gojimo divje diskuse je najbolje uporabiti plavajoče rastline, ki jim nudijo senco in zavetje kot v naravi. V akvariju lahko zasadimo nekaj Echinodorusov ali Cyperus, ki lahko raste ven iz akvarija in nekaj plavajočih rastlin kot so Eichhornia, Salvinia, Azolla, Ludwigia, in podobne.
Pomembno je da ne mešamo divjih diskusov z hibridnimi vzgojenimi pasmami diskusov. Divji diskusi imajo popolnoma drugače naravnan imunski sistem kot vzgojeni. Sicer je imunski sistem divjih diskusov veliko močnejši od vzgojenih. Prav tako se ne priporoča mešati Hecklovega diskusa z drugimi. Pogojno preko najmanj 3 tedenske karantene - raje pa nikoli. To je enostavno, saj Hecklov diskus pa naj prihaja iz Rio Nhamundá, Rio Negro-system, Rio Jatapu ali Rio Abacaxís, Marimari ali Urubu, kjer ni ne modrih ali royal blu diskusov.
Vsi hecklovi diskusi potrebujejo definitivno zelo kislo vodo in najnižjo prevodnost kolikor je mogoče. Hecklov diskus tako potrebuje pH pod 5.0, raje pa celo pod 4,5 in prevodnost manj kot 10 µS/cm (microsiemens). Temperatura za hecklovega diskusa naj bo med 28 in 29 stopinj Celzija. V filter lahk vstavimo šoto, ki jo moramo menjati vsak mesec ali vsaj enktrat na dva meseca. To bo prav tako pripomoglo, da se bo hecklov diskus počutil max. dobro. Pri tako nizkem pH-ju večina rastlin ne bo uspevala, vendar moramo diskusovm zagotoviti nekaj "sence" vsaj s koreninami ali vejevjem. Diskusi se bodo tako počutili precej bolj varno.
Za zelenega diskusa S. aequfasciatus, (Pellegrin 1904) in ne S.tarzoo, 1959, parametri niso tako kritični kot za Hecklovega diskusa. Za red spotted diskuse, ki imajo pike praviloma na anlni plavuti lahko uporabimo vodo s pH vrednostjo nad 5,0, vendar nikoli nad 6,0. Prevodnost zelenemu diskusu ustreza pri vrednosti 10 µS/cm in več. Temperatura je enaka Hecklovemu, včasih nižje, običajno pa blizu 28 stopinjam Celzija.
Tako rjavi kot modri diskusi (ki vključujejo vse diskuse imenovane: semi royal, royal blue, gypsy, alenquer, Manacapuru, Jatapu=Uatuma, Nhamundá (tu ni mišljen Heckel iz Rio Nahamundá), Madeira= Canuma, Rio Içá, Purus in še nekatere) se gojijo najlažje, kar se tiče parametrov vode. Lahko se gojijo in razmnožujeo pri pH okrog 7, lahko tudi pri 7,5 ali celo višje. Ne potrebujejo tako nizke prevodnosti. 30 µS/cm in višje običajno ni noben problem. Prav tako potrebujejo temperaturo do 30 stopinj Celzija brez vsakršne škode. Zato se ne čudite, da večina vseh različic vzgojenih akvarijskih pasem izhaja iz te zadnje vrste diskusa.
To vam bo mogoče pomagalo nastaviti parametre vode za vaše divje pa tudi vzgojene vrste diskusov. V grobem boste lahko v istem akvariju brez težav gojili zelene, rjave in modre diskuse skupaj. Ne priporoča pa se parjenje med njimi saj je velika verjetnost, da bodo mladiči f1 in f2 že postali neplodni. Toda nikakor jih ne poskušajte mešati s Hecklovim diskusom. Hecklov diskus je zelo poseben in živi v ekstremnih pogojih in ima tudi ekstremno posebne zahteve glede hrane. Veliko bolj zahtevne kot ostali dve vrsti, saj v takšnih pogojih živi in raste popolnoma drugačna hrana, kot v habitatu zelenega in rjavo/modrega diskusa.
|
 "Kopija od DSC 7396")
