|
AMAZONKA
Amazonka je dolga med 6,259 in 6,712 km in ima na stotine pritokov in mrtvih rokavov. Glavna struga se začne ob združitvi andskih izvirnih pritokov Rio Ucayali in Maranon v Peruju, konča v kraju Belem ob izlivu v Atlantik, ki je tam širok 300 km. Za to porečje je značilno, da je najbogatejša sladkovodna ribja favna na svetu. Voda je mehka, skoraj brez kalcija, prevodnosti 8-70 mikrosiemesov; pH = med 3,7 - 7,8. Približno pol porečja amazonke s pritoki in jezeri najdemo v Braziliji, ostala polovica teče čez Gvajano, Venezuelo, Surinamo in francosko Gvajano, severno in vzhodno Kolumbijo, Peru, Ekvador in Bolivijo.
Države po katerih teče Amazonka s pritoki
Amazonske vode se delijo v 3 osnovne tipe:
· kristalne vode (aqua clara - ph od 4,5 - 7,8)
· bele vode (aqua blanca - ph od 6,2 - 7,2)
· črne vode (aqua preta - ph od 3,7 - 4,7).
  
Pritoki s "kristalno, črno in belo vodo" Najmehkejše so kristalne vode (Xingú in Tapajós), ki imajo višji delež mineralov in manj huminskih in fulvinskih kislin in so rumeno do olivno zelene barve. Bolj kisle so črne vode, ki so olivno do kavno rjave barve zaradi preperevanja pragozdnega listja in korenin; tu je voda kisla do pH 3,7. V njej primanjkuje tudi makro in mikro elementov. V njih ni vodnih rastlin in skoraj nič življenja, razen bakterij. Ribe iz teh voda, recimo z Rio Negra, živijo v pritokih ali bližnjih močvirjih, kjer se hranijo z žuželkami. V sami črni vodi ni niti komarjev; nasprotje temu so z minerali bogate motne bele vode kot je Rio Solimőes, kjer pa kar mrgoli rib in življenja, vključno z ličinkami komarjev. Bele vode so blage krem do svetlo rjave barve
Najbolj znane akvarijske ribe iz te družine so vrste neonk: navadna (Paracheirodon innesi), rdeča neonka (Cheirodon Axelrodi), črna (Hyphessobrycon herbertaxelrodi), zelena neonka (Hemigrammus hyanuary), pa tudi vrste teter, recimo cesarska (Nematobrycon palmeri), 3 vrste ognjenoglave tetre (v kristalni vodi Petitiella georgiae, v beli vodi Hemigrammus rhodostomus in v črni vodi Hemigrammus bleheri), vrste golšaric, drobnoustke, žalovalke, fantom tetre in druge.
 Navadna neonka
 Rdeča neonka
 Črna neonka
 Rdečeglava tetra
Zelo številni so somi oklepničarji. Od številnih talnih vrst oklepnih somičev (corydoras) do velikih vrst pisanih oklepničarjev, ki se hranijo z algami in lesnimi koreninami, kot so Ancistrusi in Plecostomusi.
 Corydoras adolfoi
 Corydoras guapore
 Corydoras sterbai
 Ancistrus
 Plekostomus
Diskusi so poleg skalark in pritlikavih ostrižnkov iz rodu Apistogramma (vodni pavlinček) najbolj znani ostrižniki iz Amazonke. Tako diskuse, kot skalarke je prvi znanstveno opisal dunajski ihtiolog Dr. Johann HECKEL v polovici 19. stoletja. Navadne neonke (paracheirodon innesi) iz Rio Ucayli - pritok Rio Putumayo in rdeče neonke iz pritokov Rio Negro (poleg Hecklovega diskusa živita tu še ostriž Uaru ura in visokoplavutna skalarka Ptreophyllum altum) so odkrili šele na začetku 20. stoletja.
 Visokoplavutna skalarka
 Uaru
|
 "Brazilija295")
 "clear water998")
 "Black water655")
 "fish trap on edge of Amazon780")
 "paracheirodon935")
 "axlerodi162")
 "črna802")
 "rdečeglava799")
 "adolfoi94")
 "cory guapore227")
 "sterbai825")
 "Ancistrus799")
 "hypostomus plecostomus621")
 "altum923")
 "uaru166")
