kontakt (pošlji eMail)
Voda - html stran 0
..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..
Voda
Voda
Testiranje
pH vode in kisanje
MehŔanje
Nitriti

Anketa
Koliko let se ┼że ukvarjate z diskusi?







predhodne ankete
Novice
┼Żelite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu?
 
Šola kitare
Studio REMIX
 
VODA
Voda je vir ┼żivljenja na zemlji in pokriva pribli┼żno dve tretjini zemeljske oble. Vsa ┼żiva bitja so zgrajena predvsem iz vode in jo tudi potrebujejo za potek vsakdanjih ┼żivljenjskih procesov. Vodne organizme lahko zato uspe┼íno gojijo in razmno┼żujejo le akvaristi, ki poznajo osnovne zna─Źilnosti in kemizem vode.
Vodo delimo na sladko (kontinentalno ali neslano), ki je je komaj 2,6 %, vsa ostala je v morjih in oceanih.

Amaz voda208

Diskusom lahko kar zavidamo, da ┼żivijo v tako ─Źudovitem in ─Źistem okolju


Voda s kemijsko oznako H2O, je spojina kisika in vodika. V naravi prakti─Źno ne moremo najti vode, ki bi vsebovala samo ta dva elementa. Tak┼íno, kemi─Źno ─Źisto vodo je mogo─Źe dobiti le z destilacijo ali s pomo─Źjo ionskih izmenjevalcev. Pitna voda vsebuje pline in ┼ítevilne topne kemi─Źne spojine v obliki ionov. Od anionov so pogosti kloridi, sulfati in karbonati. Od kationov pa natrij, kalcij in magnezij. Voda vsebuje tudi ogljikovo kislino, ki nastane z raztapljanjem ogljikovega dioksida v vodi. Ogljikova kislina kemi─Źno reagira z v vodi netopnim kalcijevim karbonatom (apnencem) in nastane kalcijev bikarbonat, ki je v vodi topen.

Seveda pa lahko ta reakcija poteka tudi v obratni smeri. Ko rastline porabijo oglikov dioksid, se zmanj┼íuje koncentracija ogljikove kisline in kalcijev bikarbonat prehaja v netopni kalcijev karbonat. Kalcijev karbonat se izlo─Źa iz vode kot bela usedlina, imenovana tudi vodni kamen. Koncentracijo kalcijevega in magnezijevega bikarbonata izrazimo s karbonatno trdoto (Kh). Kalcijeve in magnezijeve soli, ki nastanejo pri reakciji i drugimi kislinami pa tvorijo nekarbonatno trdoto vode. ─îe se┼ítejemo obe skupaj dobimo skupno trdoto (Gh).

TRDOTA VODE

Trdota vode je zelo pomemben dejavnik za po─Źutje rib, odlo─Źilna je za razvoj mladic, ┼íe posebej pri tvorbi skeleta. V─Źasih ima odlo─Źujo─Źo vlogo pri nastajanju spolnih produktov v ─Źasu parjenja in posebno ┼íe med drstjo. Trdota vode vpliva na ribe v smislu osmoregulacije. Ker ima trda voda ve─Ź raztopljenih soli kot mehka, je osmotska razlika med ribjim internim okoljem in obdajajo─Źo vodo manj┼ía. Zato v trdi vodi osmoregulacijski sistem nima tako velikega dela pri nadome┼í─Źanju izgubljenih ionov iz krvi. Prisotnost kalcija v vodi tudi zmanj┼ía prepustnost celi─Źne membrane in s tem izgubo ionov iz celice ter dotok vode v celico. Obratno morajo imeti ribe v mehki vodi u─Źinkovitej┼íi osmoregulacijski sistem in potrebujejo ve─Ź napora, da vzdr┼żujejo notranje razmerje soli in vode.

Trdota vode vpliva tudi na koli─Źino (regulacijo) kalcija v krvi, ki pa je odvisna tudi od prehrane. Trdovodne ribe se spopadajo z vi┼íki kalcija v krvi z u─Źinkovitim sistemom izlo─Źanja kalcija, ki ga uravnava hormon kalcitonin. Sladkovodne ribe morajo, nasprotno, pridobiti ve─Źje koli─Źine kalcija iz hrane in kot rezervoar uporabljajo kosti, da vzdr┼żujejo koli─Źino kalcija v krvi konstantno.

Amazona tapajos215

Voda, voda, voda (Tapajos)

Sladkovodne ribe so se prilagodile mnogim razli─Źnim trdotam vode, od mehkih kislih voda pore─Źja Amazonke, kjer je trdota v povpre─Źju manj┼ía od 50 mg/l CaCO3 (3┬░dH), do trdih alkalnih voda afri┼íkih jezer, kjer se trdota povzpne preko 330 mg/l CaCO3 (18.5┬░dH). Znotraj vsakega od teh okolij so ribe razvile ustrezne fiziolo┼íke funkcije za spopad z dokaj ozkim razponom trdote in s tem osmotskega pritiska. Spreminjanje trdote zunaj teh meja ali sestave ionov, ki sestavljajo trdoto, privede do izjemnega osmotske
ga stresa in ostalih fizioloških okvar.

Kot primer, ─Źe bikarbonatni ioni (HCO3-) prese┼żejo obi─Źajne meje, odpove izlo─Źanje bikarbonatov skozi ┼íkrge, kar privede do alkalnosti krvi in s tem do simptomov alkaloze. Visoki nivoji bikarbonatov privedejo tudi do nepravilnega delovanja ledvic, kar povzro─Źi nalaganje kalcija v ledvi─Źnih cevkah. Tudi ribje ikre se ne razvijajo pravilno v trdi vodi, preprosto ne "otrdijo". To se morda sli┼íi kontradiktorno, a trdenje ikrne ovojnice temelji na jemanju vode iz okolice; trda voda v okolici zni┼ża osmotski gradient med notranjostjo ikre in zunanjo vodo in s tem dotok vode v ikro.

Amazona voda617

─îe to ni pravljica...?

Razli─Źne vrste rib imajo razli─Źno odpornost na spremembe trdote vode, odvisno od njihove sposobnosti spreminjanja osmoregulacijskega procesa v odvisnosti od osmotske zahteve. Ve─Źino rib lahko postopoma privadimo na nenormalne trdote vode, a v splo┼ínem bodo tako pod velikim stresom in ne bodo dosegle svojih optimalnih vrednosti (velikost, barva, razmno┼żevanje, odpornost proti boleznim).

Trdota vode ima tudi mo─Źan vpliv na toksi─Źnost dolo─Źenih mineralov in pesticidov. V splo┼ínem velja, da trda voda oz. visoki nivoji kalcija zni┼żujejo toksi─Źnost teh substanc. Vendar pa so tudi tu izjeme in med njimi je najpomembnej┼íi amonijak, ki je mnogo bolj strupen v trdi vodi (zaradi vi┼íjega pH).

PH VODE

MERJENJE pH -VREDNOSTI

Kako kisla ali alkalna je reakcija vode, pa nam pove Ph vrednost. Reakcija vode je lahko kisla, nevtralna ali bazi─Źna (alkalna). Z vrednostjo Ph je izra┼żena koncentracija vodikovih ionov od 1-14.

Voda z vrednostjo Ph 7 je nevtralna, pod 7 kisla in nad 7 pa bazi─Źna. Potrebe akvarijskih rib so razli─Źne. Nekatere se bolje po─Źutijo v trdih in bazi─Źnih vodah (afri┼íki ostri┼żniki, ┼żivorodke), drugim bolj ugajajo mehke in kisle vode. Prav tak┼íno vodo potrebuje za ┼żivljenje tudi diskus.

Amazonka voda884

Še en primer "Diskus vode"


VODA PRIMERNA ZA DISKUSE:

Ph od 5 - 7
Kh od 4 - 8
Gh od 4 - 12



Izraz pH-vrednost izvira iz latinskega izraza ┬╗potentia hydrogenii┬ź in pomeni u─Źinkovitost vodika.

Vrednost pH je merilo za kislost ali bazi─Źnost raztopin. Po definiciji je pH negativni dekadi─Źni logaritem koncentracije oksonijevih ionov ali, ─Źe zapi┼íem preprosto z ena─Źbo: pH = - log[H3O+]. Kisle, bazi─Źne in nevtralne raztopine se med seboj razlikujejo v koncentraciji hidroksilnih in oksonijevih ionov.

V kislih raztopinah je koncentracija oksonijevih ionov ve─Źja od 1.10-7 mol/l, torej je koncentracija hidroksilnih ionov manj┼ía od 1.10-7 mol/l. V bazi─Źnih raztopinah pa je koncentracija hidroksilnih ionov ve─Źja od 1.10-7 mol/l in je koncentracija oksonijevih ionov manj┼ía od 1.10-7 mol/l. V nevtralnih raztopinah je potemtakem koncentracija hidroksilnih in oksonijevih ionov enaka.

Kako so dolo─Źili mejo kislosti oziroma bazi─Źnosti?

Ugotovili so, da tudi popolnoma ─Źista voda prevaja elektri─Źni tok, saj pri protolitski reakciji med molekulami vode nastajajo ravno tako oksonijevi in hidroksilni ioni, kot v protolitskih reakcijah drugih baz in kislin. Potekla je torej avtoprotoliza vode:
H2O(l) + H2O(l)<---> H3O+(aq) + OH-(aq)


Izra─Źunali so, da je v enem litru vode pri 22┬░C 1.10-7 mol H+ ionov in ravno toliko OH- ionov. S to ugotovitvijo so pri┼íli do spoznanja, da je produkt molarne koncentracije vodikovih ionov in molarne koncentracije hidroksilnih ionov pri konstantni temperaturi za vse vodne raztopine enak. Za vodo pri 22┬░C torej velja:
cH+ . cOH- = KW = 1.10-14 mol2/l2


V razred─Źenih raztopinah se aktivnost vodikovih ionov komaj kaj razlikuje od molarne koncentracije vodikovih ionov, zato lahko definicijo pH-vrednosti posplo┼íimo kar takole:
pH = -log cH+ , od tu pa sedi, da je cH+ = 10-pH


Vedeti moramo tudi to, da so vodo privzeli za raztopino, ki je najbolj nevtralna od vseh. ─îe upo┼ítevamo avtoprotolizo vode, smo po izra─Źunu konstante vode po zgornjem vzorcu pri┼íli do ugotovitve, da je KW = 1.10-14 mol2/l2, od tu pa potem sledi, da je 14 najvi┼íja pH-vrednost --> cH+ = 10-pH --> pH = 14







Obiskovalec ┼ít. 1486281, od 18.03.2004, danes smo 5.12.2020, 23:42:11, va┼í IP naslov: 75.101.243.64, ©2007 Roman Gril
Spletno gostovanje sloHOST | lektoriranje diplomskh nalog | spletna trgovina zoo in vrt ┼ŻAKI