|
Intestinalna morfologija diskusa je tipična za ostrižnike z dominantno vegeteriansko, detritivorno ali omnivorno dieto.
Prebavni trakt Symphysodona je značilen, slabo definiran želodec podaljšan v črevesje, ki je dolgo približno 300 mm in premera 3 mm (na vzorcu 180 mm diskusa).
Prehrana diskusov v naravi:
Diskusi se v naravi prehranjujejo sadjem, listjem, cvetjem in celo semeni, ki padejo v vodo, njihovi delci pa se zberejo na gladini vode ali potonejo na peščeno dno in vključujejo:
- Mauritia flexuosa, sadje palme, ki ima visoko hranilno vrednost.
- Smilax laurifolia, diskusi uživajo liste, korenine pa so strupene in jih domačini uporabljajo za ribolov.
- Smilax walteri, Amazonska plezalka, ki proizvaja sadje v skupinah z rdečo kašo s slasteni okusom po čokoladi in rožiči.
- Cassia sp, Rumeni cvetovi.
- Licania spp (Acara acu), ki predstavlja glavni vir rastlinske prehrane diskusov v naravi.
- Licania brittoniana : Modri diskusi jedo te rastline v Kolumbiji.
- Piranhtea trifoliata in Hevea spruceana : diskusi jedo sadje teh dveh rastlin.
- Lecythis pisonis , Opičji lonec (monkey pot), ki ima značilno obliko. Diskusi jedo semena.
- Mirciaria dubia (Camu camu): Discusi jedo listi, ki imajo % vitamina C, ki je 60-krat večji od tistega iz pomaranče.
- Virola flexolus , V. Virola flexolus, V. surinamensis , V. surinamensis, V. sebifera (sadeži), Inga austristellae , I. edulis (listi),
- Psychotria spp , Ficus spp ., Genipa americana ( cvetovi in sadeži).
- Sebifera (semena in plodovi),
- Inga austristellae, I. edulis (listi),
- Psychotria spp, Ficus spp. Genipa American (cvetje in sadeži).
Ob nizkem vodostaju se prehranjujejo tudi z algami in mikro algami kot so: Chlorophyta; Euglenophyta, diatomeje, kot tudi vodnimi nevretenčarji, rotifersi (rjavi, modri in zeleni diskusi), vodnimi bolhami (Cladocera), Chironomidae, Ostracoda, Porifera (spužve), Perizoon (pršice in kozice) ter kopenskimi in drevesnimi členonožci, termiti (odrasli, ličinke in jajca) in Diptera (Diptera).
Bleher je v svoji študiji navedel tudi histogram, ki označuje sestavo prehrane različnih vrst Discusov in se razlikuje glede na vodostaj: Količina suhe in sveže hrane.
Prehrana Hecklovega diskusa (S.discus):
V nizkem vodostaju je iz 55% detrita, 15% rastlin, alg in mikroalg 12%, 10% vodnih nevretenčarjev in 8% drevesnih in kopenskih členonožcev.
V obdobju visokega vodostaja pa 28% detrita, 52% rastlin, 12% drevesnih in kopenskih členonožcev, alg in mikroalg 6% in 3% vodnih nevretenčarjev. Iz tega je razvidno, kako pomembna je primerna izbira sestavin pri izbiri hrane namenjena diskusom.
Bleher (2006, str 510-595) podaja podrobno opazovalno poročilo o pojasnilih prehrane diskusov, ki ga je oblikoval po več letih, raziskav na terenu, v porečju reke Amazonke. Lotil se je analize želodčne vsebine na več kot 8.500 primerkih diskusov in opravil tudi neposredna opazovanja hranjenja diskusov v divjini. Čeprav je večina njegovih ugotovitev kvalitativnih, Bleher (2006) predstavlja nekatere kvantitativne podatke za količino vnosa diskusa S. haraldi
V času visokega vodo staja poroča, da je v povprečnem želodčni vsebini: 12% alg in mikroalg, 44% rastlinske mase (cvetje, sadje, listi, semena), 6% detrita, 16% vodnih nevretenčarjev in 22% kopenskih in drevesnih členonožcev.
V času nizkega vodostaja pa poroča o naslednji želočni vsebini: 25% alg in mikroalg, 38% detrita, 19% rastlinske mase, 22% vodnih nevretenčarjev in 5% kopenskih in drevesnih členonožcev.
Prehrana diskusov v akvarijskih razmerah
Ko govorimo o prehrani diskusov v uejtništvu se moramo zavedati, da je zdrava in predvsem raznolika prehrana, poleg kvalitetne vode, najbolj pomemben dejavnik za zdravje in uspešno drst diskusov. Hrana ja lahko živa, zamrznjena, liofilizirana, granulirana ali v luskah.
V naravi hrana Diskusov temelji pretežno na algah Perifiton, finem organskem detritu, rastlinskih snoveh, in malih vodnih nevretenčarjih. Nevretenčarji tvorijo večji delež njihove prehrane v nizki vodi sušnega obdobja. Gojitelj se mora potruditi, da tudi diskusom gojenim v akvarijih ponudi kar se da podobno hrano, kot jo diskusi uživajo v naravi.
Poseben poudarek je potrebno posvetiti rastlinskemu oz. algnemu dodatku v obliki Diskus algae granulata, ki vsebuje pet različnih vrst alg in planktona ter lusk spirulina, nepogrešljive alge v akvakulturah. Prav tako je potrebno diskusom ponuditi liofilizirano, zamrznjeno in če je mogoče tudi živo hrano. V liofilizirani obliki se zelo obnesejo rakci artemija in gammarus, krill, tubifex in občasno larve rdečih trzač. V zamrznjeni obliki lahko pogosteje hranimo z artemio, steklenimi koretrami (bele larve), myssis rakci in črnimi larvami. Za uravnovešenje prebave jim skoraj dnevno ponudimo algni dodatek v obliki granulata ali lusk občasno pa jim poonudimo tudi vodne bolhe - žive ali vsaj liofilizirane.
1. NARAVNA HRANA
• Živa hrana (deževniki, enhitreji, vodne bolhe, ličinke insektov, postranice, artemia...)
• Živa zamrznjena hrana (rdeče, bele, črne ličinke, vodne bolhe, krill, mysiss, artemia salina...)
  
• Živa liofilizirana hrana (larve, shrimps, tubifex, gammaruss, krill, vodne bolhe...)
   
2. PRIPRAVLJENA HRANA
• Luskasta hrana (osnovne luske, luske spirulina, luske artemia luske, luske za poudarjene barve...)
   
• Granulirana hrana (tetra diskus hauptfuter granulat, Discus algae granulat...)
 
• Recipe (različni doma ali tovarniško pripravljeni recipeji, ki vsebujejo ribje meso, rakovo meso, školjke ipd, z vsemi možnimi dodatki)
Diskus granulirana hrana
Recipe iz govejega, puranjega, jelenovega srca in ostalo meso toplokrvnih živali se strogo odsvetuje, saj je zelo težko prebavljivo, v prebavnem traktu diskusa pa tvori odlično podlago za razvoj patogenega števila bičkarjev hexamita, spironucleus, octomitus in cryptobia, kar je za diskusa lahko tudi pogubno, zagotovo pa privede do resnih težav, ki jih težko odpravimo.
Za optimalno rast, drst in zdravje je zdaleč najboljša naravna hrana, ki jo lahko sami nalovimo v naravi ali gojimo doma v raznih posodah. Med živo hrano, ki jo lahko ponudimo diskusom sodijo: artemia salina, vodne bolhe, ličinke komarjev, rdeče trzače, deževniki, enhitreji, postranice, koretre in podobno. Živi tubifexi se zaradi onesnaženosti absolutno odsvetujejo saj lahko povzročijo prekomeren porast notranjih notranjih zajedalcev ali zastrupitev. Gojeni in liofilizirani tubifexi pa predstavljajo odlično popestritev in so zaradi umetnega gojenja in liofilizacije popolnoma varni.
Slaba stran hranjenja z živo hrano iz narave je možnost vnosa parazitov iz narave v akvarij, še posebej če v vodah kjer nabiramo živo hrano živijo ribe, kar pomeni da je veliko bolj primerno živo hrano gojiti doma ali se odločiti za liofilizirano hrano, ki je popolnoma varna za uporabo.
Habitat diskusov se nahaja v vodah Južne Amerike, Brazilije in Peruja. Za diskuse bi po načinu hranjenja lahko rekli, da se "pasejo" in v naravi konstantno iščejo hrano. Diskusi so visoki in stisnjene oblike. Njihov vzdušni mehur je lociran na vrhu želodca. Imajo majhen želodec in kratek prebavni trakt. S tako majhnim želodcem lahko zadrži diskus v telesu le majhno količino hrane. Prav zaradi tega, lahko nastane zaradi prekomernega hranjenja diskusov težava. Že najmanjše zaprtje (ali zapeka), lahko povzroči napihnjenost in pogin.
Dieta za diskuse mora biti raznolika in vsebovati hranilne vrednosti, ki jih diskus potrebuje za preživetje. Zato se priporoča za hranjenje diskusov naslednje:
Odrasli diskusi naj se hranijo dva do trikrat dnevno, mladiče pa je potrebno v manjših količinah hraniti tudi 3-6x in več. Ponuditi jim je potrebno bele črvičke - enhitreje dvakrat tedensko. Lahko se vzredijo v večjih količinah in kasneje hranijo v zamrzovalniku, če je potrebno.
Priporočajo se tudi ličinke rdečih trzač, ki so lahko zamrznjene, bolj varne pa seveda suhe (liofilizirane ang. FD freeze dried), plankton (nahaja se v DISKUS ALGAE granulatu, ki vsebuje še 5 različnih vrst alg), poseben recipe Emerald Entree, Mysis rakce, in bele ličinke komarjev. Nekateri vzreditelji priporočajo hrano Emeralt entree, ki je sicer pripravljena za morske ribe, vendar je izredno primerna kot dodatek sladkovodnim ribam. Vsebuje omega 3 maščobne kisline kot so EPA in DHA, ki preverjeno pomembno prispevajo k optimalni rasti in preventivi proti boleznim.
Diskusi pojedo v naravi veliko modro zelenih alg. Spirulina je prav tako modro zelena alga, ki se že vrsto let uporablja v akvaristične namene (lističi spirulina) in vsebuje poseben protein imenovan fikocianin*, ki ga ne vsebuje nobena druga alga ali druga kopenska rastlina. Japonski znanstveniki so celo mnenja, da fikocianin (ang: Phycocyanin) izboljšuje funkcijo ledvic in jeter. Japonski ribji farmerji extenzivni uporabi spiruline pripisujejo zelo pozitiven efekt na njihovih ribah.
Ob dejstvu, da diskus potrebuje izredno kvaliteno in neosnaženo vodo, hranimo diskuse le toliko kot pojedo v približno 5-10 minutah. Ker se, kot smo že omenili, "pasejo", jedo počasneje kot druge ribe, zato potrebujejo nekaj več časa, da se najedo do sitega. Nekateri gojitelji prakticirajo, da diskuse pustijo brez hrane dva dni, saj s tem diskus izloči iz telesa vse toksine. V vsakem primeru pa je za odraslega in zdravega diskusa bolj primerno podhranjenje kot prekomerno hranjenje.
Diskuse zaradi varnosti pred paraziti in bakterijami, ki jih delno vsebujejo nekatere zamrznjene hrane, hranimo z zamrznjeno hrano le dva do trikrtat tedensko. Zaradi njihove zahtevnosti po različnih vrstah hrane jim je dnevno najbolje ponuditi zelo kvalitetno pa vendar najbolj varno hrano v liofilizirani obliki, kot so artemia, vodne bolhe, postranice, krill, larve, tubifex pa tudi luske artemia in spirulina, kot obvezen dodatek.
Če bo diskusu nudena primerna hrana bo tudi primerno uspeval v akvarijski posodi. Ker je diskus riba, ki živi dolgo časa, bo akvarist ob njegovi lepoti lahko užival tudi 10 ali 12 let.
*Fikocianin je moder pigment v fotosintetskih membranah, ki predstavlja do 20 % beljakovin pri cianobakterijah. Fikocianin učinkuje antioksidantsko in protivnetno.
|
 "5 Licania")
 "Cassia spp")
 "hevea")
 "miciaria dubia")
 "Opicji lonec")
 "smilax walteri")
 "Psychotria")
 "sebifera")
 "euglenophyta")
 "perifita")
 "Dezevnik")
 "MosquitoLarvawhite")
 "photo Daphnia magna")
 "artemia-salina-suministro")
 "krill")
 "postranica")
 "1 Mysis")
 "Enhitreji")
 "rotifers")
 "shrimps")
 "trzace")
 "Slike 115216")
 "Slike 144678")
 "Slike 122541")
 "P2200024")
 "Slike 120870")
 "Slike 116496")
 "Slike 121331")
 "P2200015")
 "Slike 117539")
 "P2200026")
 "Tetra Diskus")
