|
Artemia salina ali solinski rakec je ime za enega najbolj primitivnih škrgonožnih rakov. V akvakulturi se artemia salina uporablja že vrsto let, še posebej zanimive za gojitelje pa so ličinke tega primitivnega raka, imenovane naupliji.
Artemia nauplije gojimo v posebnih posodah ali kozarcih ki jih lahko kupimo ali naredimo sami. Odvisno od potrebe si nastavimo kulture artemije v dnevnih ali dvodnevnih zamikih, da imamo dovolj žive hrane (nauplijev) vedno pri roki. Navpliji lahko v teh razmerah v posodi preživijo največ dva dni, kar pomeni, da je treba kulturo v tem času tudi porabiti. S prečiščenimi naupliji lahko hranimo mladice diskusov oz. jih dohranjujemo še ko so skupaj s starši. Nauplije privlači svetloba, kar lahko s pridom izkoristimo tako, da prozoren kozarec z izleženimi naupliji postavimo v bližino luči, kjer se zaradi svetlobe, ki nauplije privlači močno skoncentrirajo ali pa gojimo v posodi s pregrado. Ena stran naj bo zaprta za svetlobo in druga odprta in živalice se bodo zbirale le na odprtem delu, kjer je svetloba. Tam kjer se najbolj skoncentrirajo pa jih posesamo z injekcijsko šprico na katero smo namesto igle nataknili 10 do 20 cm dolgo tanko trdo cev premera 5-6 mm.
1 velika žlica soli - 14,79 ml ali 3 čajne žličke
Razvojni stadij artemie saline
 Cista - jajčece
 Ličinka (larva) ali naupli
 Odrasla Artemia samec
 Odrasla Artemia samica
Gojenje artemia navplijev
V litrsko posodo nalijemo vodo, dodamo veliko žlico soli (ali tri čajne žlice). Temperatura v posodi naj bo od 24-30 stopinj. Pri višji temperaturi lahko pričakujemo hitrejši izleg in večji odstotek izvalitve. V tako pripravljeno vodo dodamo jajčeca artemie po potrebi in pustimo vsaj par minut, da se jajčeca napijejo vode. Posodo z jajčeci prezračujemo z zračno črpalko. Po preteku 24-48 ur se bodo iz jajčec izvalile ličinke artemie saline imenovane tudi naupliji. Ker ob izvalitvi ostanejo v posodi poleg oranžnih živih nauplijev tudi temnejše sivkaste lupinice jajčec, moramo pred pobiranjem nauplijev iz kozarca zračenje za nekaj časa prekiniti, da se lupinice dvignejo na površino, naupliji pa koncentrirano zberejo na dnu posode. Tako skoncentrirane nauplije nato s podaljšano injekcijsko brizgo posesamo iz posode in jih precedimo preko goste tkanine ali namenske mrežice, ki jo lahko kupimo skupaj s posebnimi kompleti za gojenje artemie.
 Najenostavnejša metoda gojenja nauplijev.
V času procesa valjenja jajčeca absorbirajo vodo skozi lupinico z osmozo (prehod snovi skozi membrano, v tem primeru lupinico). Ko je osmotski pritisk znotraj jajčeca dovolj velik, lupinica poči in tako osvobodi larvo - naupli artemije, da se izvleče iz lupinice. Pri večji slanosti je osmotski pritisk zunaj jajčeca večji kot v jajčecu, zato se čas izvalitve podaljša, saj je potrebno več časa da se izenači zunanji z notranjim osmotskim pritiskom. Če se pri valjenju pojavi slab odstotek izvalitve poskusi valiti pri različnih slanostih. Običajno nižja slanost poveča odstotek in prav tako čas izvalitve, kar sem preizkusil tudi sam. Namesto dveh zvrhanih čajnih žlic soli sem dal tri. Po 24 urah še ni bilo izležene niti ene larve, čeprav bi jih pri slanosti "dveh žlic" moralo biti izleženih zagotovo že 80%. Po preteku 36 ur pa je bil izleg že normalen. Torej izleg je bil normalen, zaradi večjega zunanjega osmotskega pritiska okolja (slane vode) se je podaljšal čas izlega.
Navodilo za pripravo gojilnice navplijev
1. Pripravimo si gojilno steklenico in jo postavimo na primerno mesto. Steklenica naj bo prozorna z namenom, da lahko v njej opazujemo dogajanje .
2. Napolnimo gojilno steklenico z vodo ter dodajmo morsko ali kameno sol. Optimalna valilna temperatura je 28 stopinj Celzija.
3. V tako pripravljeno vodo dodajmo suha jajčeca v razmerju 1 gram na liter. Dodajmo cevko z zračenjem zaradi preprečitve sprijemanja in dodajanja kisika.
4. Odvisno od temperature, se jajčeca izvalijo v 18-36 urah.
5. Ko so naupliji izleženi, odstavimo ali izklopimo zračenje ter počakamo par minut, da se skoncentrirajo na dnu stožca, jajčeca pa gladini posode.
6. Nato skoncentrirane navplije posesamo iz posode z injekcijsko brizgo, če pa imamo na dnu ventil, jih počasi spustimo iz posode, kjer jih prestrežemo z zelo drobno mrežico ali kar kosom goste tkanine. Preden jih hranimo je dobro, da nauplije speremo v čisti vodi. Na koncu posodo speremo v vroči vodi, stene posode očistimo z gobico da odstranimo sluz, ki se nabere med procesom in postopek ponovimo.
 Primer doma izdelane gojilnice nauplijev
 Še moja lastna izvedba gojilnice.
Še nekaj strokovnih napotkov:
Koncentracija soli naj bo 25 delčkov na tisoč, kar pomeni približno 1 veliko žlico in pol na liter vode. To ustreza gostoti vode okrog 1018, če izmerimo z hidrometrom, ki ga uporabljamo v morski akvaristiki.
Vrednost Ph je pri valjenju artemije zelo pomembna in naj znaša vsaj 8 ali raje več. Če je Ph vaše vode nižji od 7 je potrebno dodati na liter vode polovico čajne žličke magnezijevega sulfata oziroma takoimenovane grenke soli.
Optimalna temperatura vode za popolno izvalitev v 24. urah je med 26 in 28 stopinjami. Nižja temperatura bo podaljšala čas izvalitve nauplijev. Temperatura nad 30 stopinj C ni primerna in vpliva na odstotek izvalitve.
Svetloba je potrebna za vspodbudo izvalilnega mehanizma embria v času prvih par ur inkubacije. Kasneje se svetloba priporoča za optimalne valilne rezultate in hkrati kontrolo temperature.
Zračenje mora biti konstantno, da se jajčeca ne sprimejo in imajo hkrati dovolj kisika za razvoj in kasneje življenje. Minimum je 3 ppm raztopljenega kisika v vodi. Če zračimo močneje se s tem ne povzroči nobene škode in prav tako s tem ne poškodujemo nauplijev.
Količina jajčec se priporoča v višini 1 gram ali približno pol čajne žličke na liter vode. Večja količina jajčec privede do nižjega odstotka izvalitve.
Valilna posoda, ki je na dnu ravna se odsvetuje. Najboljša je posoda v obliki stožca ali narobe obrnjena steklenica, saj omogoča, da jajčeca ves čas valjenja ostajajo v vodi. Med dvema nastavitvama je potrebno posodo dobro umiti in jo posušiti na zraku preden jo ponovno napolnimo z vodo. To omogoča, da se jajčeca ob valovanju ne oprijemajo sten in ostajajo zunaj vode.
Inkubacijski čas je optimalen 24 ur. Jajčeca, ki so skladiščena v embalaži že dalj kot 2-3 mesece pa se lahko izvalijo šele po 30-36 urah. Nekatere manjše vrste artemie se izvalijo tudi pri 18 urah.
Za boljši odstotek izvalitve je dobro, da nekajkrat v prvih 4-6 urah s prstom ali paličico zavrtimo vodo v valilni posodi naokrog in s tem speremo nazaj v vodo neizležena jajčeca, ki so se oprijela stene posode izven vode. Po 6 urah so jajčeca običajno že dovolj navlažena, da ne silijo več iz vode.
Skladiščenje jajčec naj bo v zaprtih posodah, zaščiteno pred vlago. Temperatura skladiščenja naj bo pod 10 stopinj, za kar se priporoča hladilnik. Nizka temperatura namreč zavira metabolično aktivnost.
Izpiranje nauplijev v sveži vodi pred hranjenjem mladic je obvezno, saj je visoka inkubacijska temperatura vode in presnove valilnega medija idealna za razcvet bakterij. Prav tako se v vodi pojavi visok odstotek nitritov.
Gojenje odrasle Artemie
Z artemijo pa lahko hranimo tudi odrasle ribe, vendar moramo navplije gojiti do odraslih primerkov. V tem primeru moramo navplije stare dva dni prenesti v večjo pet litrsko posodo ali poseben akvarij v katerega damo:
• 350 g nejodirane soli (kamena ali morska)
• 60 g magnezijevega sulfata (grenka sol)
• 10 g sode bikarbone
 Odrasla Artemia Salina
Temperatura v posodi se naj giblje med 24 in 28 stopinjami. Artemije hranimo podobno kot vodne bolhe s kvasom ali evglenami.
ARTEMIA
Škrgonogi raki Artemia, v večini primerov razvrščeni kot Artemia salina, so v preteklem desetletju postali najbolj priljubljena hrana za slano in sladkovodne ribe, gojene v domačih akvarijih, ribnikih ali ribniški industriji. Ta neverjetna vrsta je osvojila svoj ugled, ne le zaradi njene prehranske vrednosti, ampak tudi zaradi njihovega načina razmnoževanja in sposobnosti za preživetje v najbolj ekstremnih pogojih.
 Razvojni krog artemije
Uradno je bila Artemia salina razglašena za izumrlo. Artemia je razvrstil Carl von Linné - 1758, švedski biolog in botanik ter ustanovitelj klasifikacije živalskih in rastlinskih vrst.
Trenutno v svetu živi sedem vrst:
1. Artemia tunisiana (Evropa in Severna Afrika);
2. Artemia species (Amerika, del Evrope, Azija);
3. Artemia franciscana (America, del Evrope);
4. Artemia parthenogenetica (Evropa, Afrika, Azija, Avstralija);
5. Artemia sinica (Centralna Azija, Kitajska);
6. Artemia persimilis (Argentina);
7. Artemia urmiana (Iran).
8. Razne hibridne vzgojene vrste.
A večina artemij, imenovanih tudi Urzeitkrebse, Salinenkrebse, Salzkrebse, Feenkrebse in Brine Shrimp, s habitata v vzhodni Evropi in Aziji spadajo v eno od naslednjih vrst: Artemia tunisiana, Artemia ali sp. Artemia parthenogenetica. Zadnja vrsta vključuje številne populacije z nekaterimi genetskimi razlikami, vključno z zmožnostjo reprodukcije brez sodelovanja moških vrst.
 Jajčeca artemije
 Naupli artemije ali ličinka
 Odrasel samec
 Samica z jajčeci
 Odrasle artemije
Z vidika hranilne vrednosti, ni nobene razlike med vrstami, in v mnogih primerih je težko razvrstiti zlasti vrste in pod-vrste saj lahko rakec Artemia spremeni svoj videz, glede na okolje.
Biologija
Artemia spada v deblo Arthropoda, poddeblo Branchiata, razred Crustacea, podrazred Branchiopoda , red Anostraca, družino Arterniidae, rod Artemia.
Odrasli dvospolni raki lahko dosežejo dolžino od 10 milimetrov, medtem ko nekateri hermafroditi zrastejo o 20 milimetrov. Njihova barva variira od zelene do svetlo rdeče, odvisno od hrane in koncentracije kisika v vodi.
Obstajata dve vrsti Artemije. Ena se razmnožuje spolno in druga dvospolno (v smislu reprodukcije brez sodelovanja moških primerkov, ko se embrionalni razvoj prične takoj, ko prispejo jajčeca do maternice). Če so pogoji ugodni, celoten cikel razvoja poteka znotraj maternice, izvalijo se živi naupliji. Če se življenjske razmere poslabšajo, rakci odložijo jajčeca - ciste, ki so v trdi lupinici in imajo izjemno sposobnost za preživetje.
V skladu s preskusi, o preživetju jajčec artemije so ugotovili da preživijo ionizirajoče sevanje, vakuum in temperature med -196 ° in 103 ° ? . Ciste so sposobne preživeti v stiku z agresivnimi tekočinami, v ekstremni suši, brez kisika in pod vplivom pesticidov in produktov presnove izdelkov. Na primer, v ZDA so leta 1976, so našli jajčeca artemije, med vrtanjem na območju jezera Salt Lake v Utah, v tleh, med dvema plastema soli. Radiokarbonska analiza je pokazala, da je starost cist 10.000 let.
Suhe ciste lahko prenaša veter iz enega vodnega vira v drugega. V ugodnih pogojih se iz cist izvalijo Artemia naupliji. V prvih 24 urah, ko je cista v vodi, absorbira 1,4-krat več vode od njene začetne teže. Potem je zarodek oživljen in njegov razvoj se nadaljuje. Po določenem času zarodek zapusti cisto skozi razpoko, ki nastane na lupinici jajčeca. Povprečna dolžina na novo izvaljenega nauplia je 0,45 milimetrov, tehta pa 0,01 miligramov. Njegova barva variira od bledo rožnate do svetlo rdeče. Ko se naupliji popolnoma odtujijo od svoje lupine in membrane, se začnejo precej hitro premikati po vodi . Pred prvo izobrazbo 10-12 ur po izvalitvi, naupliji ne jedo. Po določenem časovnem roku, nauplij vstopi v drugo fazo razvoja ličinke in prične filtrirati in uživati enocelične alge, bakterije in detrit. Artemia ima življenjsko dobo največ šest mesecev.
Artemia živi v slani vodi, ki jo sestavljajo natrijeve soli (magnezijev klorid, kalijev sulfat in kalcijev klorid). Koncentracija soli v vodi, kjer živijo ti rakci, je lahko različna in doseže tudi do 300 gramov soli na 1 liter vode. Vendar pa je artemia zelo prilagodljiva in lahko za nekaj časa, živi tudi v sladki vodi. To omogoča, da jih uporabljamo kot živo hrano za sladkovodne akvarijske ribice.
Artemia lahko preživi tudi v vodi z velikim pomanjkanjem kisika. Najnižja koncentracija kisika za odrasle vrste je zelo nizka - 0,5 miligramov na en liter, za nauplia pa celo manj kot 0,3 miligrama na liter. Artemia lahko preživi tudi do dve uri v okolju brez kisika. V nekaterih vodnih virih, kjer so extremne razmere, je lahko Artemia edini predstavnik favne, ker tam ne preživi nobena druga vrsta.
Artemia je odporna na okoljske spremembe kot posledica onesnaževanja. Zaradi tega je Artemia v mnogih primerih edina vrsta sposobna preživeti v nekaj vode, onesnažene z vodikovim sulfidom. Čeprav vrsta nima kakšnih posebnih obrambnih mehanizmov pred sovražniki, anatomskih ali vedenjske narave, njeno varstvo temelji izključno na življenju v okolju, ki ni primerno za sovražnike in tekmece.
Leta 1982 je bil rakec Artemia izbran za poskuse, ki ga je izvajala sovjetsko-francoska posadka v vesolju. Posadka je opravila raziskave o vplivu vesoljskih sevanj na Artemia ciste in rastlinska semena.
V naravnih pogojih se Artemia prehranjuje z mikroalgami, bakterijami, mikro elementni in detritom. V domačih pogojih pri vzreji mladic pa lahko za hranjenje artemij uporabimo tudi kvas in mikroalge.
Artemia se hrani z aktivnim filtriranjem. Ti rakci nimajo sposobnosti ločevanja in izberanja hranilnih delcev. Če hrana v vodi ni v obliki suspenzije ampak vsebuje tudi večje delce bo Artemia pogoltnila oboje. Opazili so tudi da trdi delci celo spodbujajo požiranje.
Če so artemije izpostavljene velikim hranilnim količinam, lahko z iztrebki ustvarjajo zelo visoko koncentracijo organskih snovi. Artemia si ustvarja rezervo za primer pomanjkanja hrane. To počnejo z mešanjem planktona s svojimi nožicami in filtriranjem suspenzije.
Izpostavljena pretirani zneski za krmo, z iztrebki rakov proizvaja z visoko koncentracijo Nesvaren organskih snovi. Za uporabo te rezerve raki večkrat, če je izpostavljeno pomanjkanje krme. To počne z mešanjem planktona s svojimi nogami in devouring prekinitve.
Artemia in akvaristika
Artemia se lahko uporablja kot hrana za akvarijske ribe, v vseh treh fazah svojega življenjskega cikla.
- Artemia jajčeca brez lupine (dekapsulirana artemia), so odlična hrana, saj vsebujejo visoko koncentracijo beljakovin za mladice in majhne ribe.
- Naupliji so začetna hrana za mnoge akvarijske mladice.
- Odrasla Artemia je odlična krma za večino odraslih vrst rib.
Glavna korist Artemie je, da se lahko vzreja kadarkoli v letu in uporabljajo v katerikoli fazi njihovega razvoja. Kljub veliki odpornosti za preživetje, pa moramo suhe ciste (jajčeca) skladiščiti v vodoodporni embalaži, drugače lahko zarodki umrejo. Ciste so zelo hidroskopske in absorbirajo vlago, kadar so izpostavljene na prostem to povečuje notranjo presnovne procese. Kot rezultat tega učinka je da cista izčrpa svoje energetske vire.
Pred inkubacijo, je potrebno ciste obdelati, da prekinemo mirovanje. S hranjenjem cist v koncentrirani raztopini soli v zamrzovalniku pri -25 ° ? za obdobje, ki traja od enega do dveh mesecev dosežemo najboljše rezultate. Vendar pa je priporočljivo, da sledite navodilom za ciste "proizvajalcev, ker so v večini primerov ciste obdelane s posebnimi aktivatorji, ki zahtevajo edinstveno tehnologijo priprave za inkubacijo. Poleg tega se Artemia jajčeca pogosto prodajajo v dekapsulirani obliki, saj tako dosežemo večjo hranilno vrednost, saj zarodek ne porablja energije za valjenje. Tako obdelane ciste pa so bolj zahtevne glede pogojev skladiščenja.
Inkubacija poteka v posebnih objektih - inkubatorjih ali reaktorjih. To so plastični valji stožčaste oblike, ki so pritrjeni neposredno v akvarij ali na zunanji steni. Druge komponente vključujejo: slano raztopino, aerator, svetlobo in, če je potrebno, napravo za ogrevanje. Optimalna temperatura inkubacije je 28 ° do 30 ° ? . Valjenje se prične v roku 24 ur po trajni temperaturi 28 ° ?, celotno število nauplijev pa se izvali v obdobju 30-48 ur. Pri višjih temperaturah proces poteka hitreje in bolj istočasno.
V normalnih pogojih en gram visoke kakovosti jajčec proizvede 200-300 tisoč nauplijev. Idealna produktivnost jajčec, je 95 odstotkov, v domačih razmerah pa je 40 odstotna stopnja produktivnosti že kar dobra.
Prednosti hranjenja z naupliji Artemia izhaja iz njene enostavne proizvodnje, možnosti rednega valjenja jajčec v inkubatorju, visoka koncentracija proteinov, maščob, karotenoidnih pigmentov in vitamina B12 (do 7,2 kgm / g) in enostavno požiranje ribjih mladic zaradi relativno mehke strukture lupine rakca.
Industrijska uporaba
Znano je, v nekaterih primerih, Artemia služi tudi kot hrana za ljudi. Ameriški Indijanci ki živijo v bližini Utah v Salt Lake smatrajo te rakce za zelo okusne. Arabci, ki so se v preteklosti selili proti zahodu od reke Nil, so našli Artemio v slanih jezera in iz nje pripravljali pasto. Tudi znani nemški geograf Avgust Peterman (1822-78), je jedel Artemia namesto mesa.
 Sušenje jajčec
 Valilnice
 Pranje jajčec (cist)
Vendar pa se Artemia trenutno uporablja izključno kot ribja hrana in je ena izmed najbolj priljubljene hrane v industrijski ribogoji. Artemia je odlična, zelo hranljiva hrana za industrijske ribe in kozice, vzgojene v ribogojnicah.
Mladi Jesetri, ki so prikrajšani za normalno reprodukcijo in življenjsko okolje zaradi velikega števila hidroelektrarn in drugih umetnih nasipov, se nekaj časa hranijo v posebnih bazenih, preden so ribe dovolj močne, da živijo v naravnem okolju. Jedo le žive živali in kalorično bogato Artemio. Zaradi svoje kemične sestave, se je Artemia izkazala, da je eden najboljših hran za jesetrove mladice.
Od sredine osemdesetih let zaradi svetovnega širjenja gospodarsko pomenbnih konzumnih rib in kozic, se je letna poraba Artemia jajca povečala na več sto tisoč ton. V zadnjih nekaj letih se je gojenje nekaterih vrst vodnih živali uresničilo le zahvaljujoč Artemiji. Na primer, bum v morski kulturi rib v Sredozemskem morju, v 1970 je v glavnem temeljila na uporabi Artemie.
 Valjenje artemije
 Zbiranje jajčec
Ta razcvet je bil prav tako povezan z vzrejo velikega obsega "komercialnih" oblik Artemie, imenovano Sea Monkeys ali Artemia NYOS, v ameriškem laboratoriju New York Ocean science. Vendar večina znanstvenikov, le teh ne priznajo kot biološko pod-deblo, čeprav je ta Artemia trenutno na voljo na trgu, ki predstavlja glavni del ZDA Artemia proizvodnje.
Zanimivosti
-Artemia izvira iz dobe dinozavrov in je živela na zemlji že pred približno 100 milijoni let. Z razliko od velikih plazilcev pa očitno nima namena izumreti. Znanstveniki vedo le eno. Rak, ki je starejši od Artemie - Triops cancriformis se je pojavil pred več kot 220 milijoni let.
-Maternice ene same ženske Artemia lahko vsebuje več kot 200 jajčec.
-Artemia ima tri oči. Eno preprosto oko se razvija v fazi larve, v odrasli fazi pa razvije še dodatni dve, bolj zapleteni očesi.
-Artemia nikoli ne spi. Mora biti stalno budna, da lahko diha in se hrani.
-Samec Artemie ima dva reproduktivna organa.
-Ali veš, kako prepoznati samca Artemie in samico? Samec Artemie ima dve veliki anteni na glavi, samica pa le eno majhno, vendar je samica večja ker ima maternico.
|
 "jajčeca789")
 "naupli802")
 "samec963")
 "samica834")
 "enostavna varianta s kozarci754")
 "Posoda za artemio933")
 "Posoda za artemio3935")
 "Posoda za artemio2653")
 "Primer gojilnice nauplijev757")
 "Slike 014986")
 "artemia odrasla757")
 "Artemia krog")
 "jajceca")
 "Naupli")
 "samec")
 "samica z jajceci")
 "artemije")
 "Susenje jajcec")
 "Valilnice")
 "Pranje cist")
 "Valjenje artemije")
 "Zbiranje jajcec")
