kontakt (pošlji eMail)
Akvarij - html stran 1
..[DOMOV]..   ..[DISKUS]..   ..[VODA]..   ..[AKVARIJ]..   ..[HRANA]..   ..[DRST]..   ..[BOLEZNI]..   ..[GALERIJE]..
Akvarij
Akvarij
Filtriranje
Filtri
Gretje
Osvetlitev
Ureditev
Podlaga
Korenine
Kamenje
Rastline
Ozadja
Biotop ureditev akvarija za diskuse
Ciklanje in priprava akvarija za diskuse
Selitev akvarija na drugo lokacijo

Anketa
Koliko let se že ukvarjate z diskusi?







predhodne ankete
Novice
Želite prejemati novice DISKUS RoManijE po emailu?
 
Šola kitare
Studio REMIX
 
Filtriranje vode
Ker so diskusi izredno občutljivi na kvaliteto vode, tu so mišljeni predvsem dušikovi strupi (NH4/NH3,No2,No3), moramo imeti v akvarijih z diskusi kvalitetno filtriranje.
Filtriranje poteka s pomočjo različnih vrst filtrov.

Vrste filtriranja:

• Mehansko
• Biološko
• Kemično



Mehansko filtriranje pomeni čiščenje vode s pomočjo precejalnih materialov kot so vata, filtrirna modra goba, bio vlakna in podobno. S tem iz vode odstranimo lebdeče mehanske delce (iztrebki, odmrli listi rastlin, drugi trdni delci).

vata718 modra goba362 biofibres1440

Sintetična vata, modra filtrirna goba in biofibres vlakna za mehansko filtriranje


Biološko filtriranje pomeni odstranjevanje dušikovih spojin kot so amonij/amonijak, nitrit in nitrat iz akvarijske vode, kar je za življenje v vodi veliko pomembnejše kot mehansko filtriranje. Za razgradnjo teh škodljivih spojin moramo v filtru urediti prostor za filtrirni medij s čimvečjo površino, na katero se lahko naselijo nitrifikacijske bakterije. Te bakterije s pomočjo kisika (O2) predelujejo amonjak v nitrit in nitrit v nitrat. Zelo pomembno je dejstvo, da se kolonije bakterij na celotno površino filtrirnega medija naselijo šele po preteku enega do dveh mesecev po zagonu akvarija. Postopek imenujemo:

Nitrifikacija

V bio filtru v katerem naj bo čimveč materiala za naselitev potekajo naslednji procesi:

  1. Ker se v akvariju zaradi hranjenja in iztrebljanja rib pričnejo kopičiti organski odpadki se v začetni fazi le teh lotijo Heterotropne bakterije imenovane Heterotrioguc, ki konzumirajo oz. predeljujejo organske odpadke v zelo toksičen amonijak ali amonijev ion (NH4/NH3) odvisno od pH vrednosti vode. Heterotropne bakterije so sposobne svojo populacijo pri ugodnih pogojih podvojiti že v pičlih 20 minutah.
  2. Amonijak, kasneje s pomočjo kisika predelajo (oksidirajo) bakterije imenovane Nitrosomonas in spremenijo v še vedno zelo strupen nitrit No2.
  3. V tretji fazi, prav tako s pomočjo kisika bakterije imenovane Nitrobacter nitrit predelajo še v nitrat, ki pa je precej manj toksičen (vsaj 100-500x manj od No2) in je v tem procesu tudi zaključni produkt, ki se v akvariju kljub filtraciji kopiči in...
  4. ...kopiči, do naslednje menjave vode ali do priključitve denitratorja (material, ki absorbira No3) ali biodenitratorja (žive bakterije, ki predelujejo No3 brez O2).


• Bakterije Nitrosommonas (pretvarjajo amonijak/amonij v nitrite)

NH4+/NH3 + bakterije + O2 = NO2-

• Bakterije Nitrobacter s.p. (pretvarjajo nitrite v nitrate)

NO2- + bakterije + O2 = NO3-


Pri nastalem nitratu pa se postopek, ki se imenuje nitrifikacija zaključi, kar pomeni, da moramo nitrate, ki so manj, vendar še vedno dovolj strupeni, da škodujejo diskusom (maksimalna zgorjnja meja je 50 mg/l – optimalno do 20mg/l) odstraniti iz akvarija z menjavo vode ali delno tudi s posaditvijo hitro rastočih rastlin, ki nitrat trošijo kot hranilo.

Dušikov krog 1781

Porast in padec NH3/NH4, No2 in No3 v časovnem obdobju
(Dušikov krog)



Za naselitev nitrifikacijskih bakterij v filtru potrebujemo filtrirne medije z veliko površino. Ti so lahko:

• Keramični obročki
• Bio žogice
• Biobox kocke
• Bioblocks
• Siporax obročki
• Lava
• Kremenčev granulat
• Modra filtrirna goba


bio žogice 2870 modra goba362 BioBalls small87
biuožogice535 biopur1543 biopur636

Filtrirni mediji


Akvarist pri vzdrževanju akvarija in filtra ne sme pozabiti, da so tudi bakterije v filtru žive in da tudi zanje mora skrbeti. Za bakterije je lahko prav tako škodljiva hitra sprememba vrednosti ph, temperature in kar je najbolj pomembno: Bio filtrirnega medija nikoli ne spiramo v vodovodni vodi in preveč temeljito, ampak ga le poplaknemo v umazani akvarijski vodi. S tem preprečimo, da bi z medija temeljito sprali bakterije, ki so na njem naseljene. Kljub temu pa enkrat tedensko očistimo mehanski del filtra (vato in gobo). Kot je opisano pri nitrifikaciji, potrebujejo bakterije za razkroj amonijaka / amonija in nitrita tudi kisik. V primeru, da bomo mehanski del filtra dalj časa pustili umazan, bo filter porabil večje količine kisika za razgradnjo organskih snovi ujetih v mehanskem filtru, kar se bo odražalo v pomanjkanju kisika v akvariju. To lahko delno rešimo tako, da en razpršilec zraka vtaknemo kar v prekat filtra,če je to zaradi izvedbe filtra mogoče.

Denitrifikacija

Nitrate, ki ostanejo kot zadnji produkt nitrifikacije lahko odstranimo z vode le z z delno menjavo vode (1/3 tedensko ali pogosteje), hitro rastočimi rastlinami ali denitratorjem, kar imenujemo denitrifikacija. Proces denitrifikacije poteka pod anaerobnimi pogoji brez prisotnosti kisika (O2), kar pa je še vedno premalo, da bi opustili menjavo vode. Z denitratorjem samo podaljšamo časovno periodo menjave vode.

NO3- + org. C + 2 H+
Bakt. Brez O2
0,5 N2 + CO2 + H2O



Biodenitrator3437


Denitrator



Kemično filtriranje

Filtriranje vode z ogljem, šoto, zeoliti ali posebnimi smolami imenujemo kemično filtriranje saj z njimi spreminjamo kemične lastnosti vode.

• Aktivno oglje

Aktivno oglje v obliki granulata ima veliko aktivno površino, na kateri se dogaja adsorbcija. Na adsorbtivnost posameznih molekul vpliva jonska jakost, polarnost, naboj teh molekul in parametri v vodi, kot so Ph, temperatura, ionska jakost raztopine itd. Na splošno se aktivno oglje smatra za zelo neselektiven adsorber, kar pomeni, da nase ne veže samo škodljive ampak tudi nekatere koristne molekule. Dobro se nanj veže tudi večina organskih molekul. Aktivno oglje nase veže predvsem: barvila, zdravila, fosfate, klor, kloramin, antimon, brom, arzen, vodikov peroksid, hipermangan, nekatere druge težke kovine in strupe. Ne veže pa amoniaka, nitritov in nitratov.

oglje841
Granulirano aktivno oglje


Aktivno oglje ne loči med koristnimi in nekoristnimi molekulami. Tudi nekatere nekoristne molekule imajo v določenem območju in koncentraciji lahko neko pomembno funkcijo. Oglje zanesljivo zmanjša koncentracije mikroelementov, ki so nujno potrebni za razvoj in dobro počutje rib. Iz tega je razvidno, da oglje nikakor ne sme biti trajen filtrirni medij, ampak le začasen in po potrebi. Oglje praviloma najkasneje po štirinajstih dneh zavržemo. V tem času smo tudi zagotovo odpravili vzrok zaradi katerega smo oglje sploh vstavili v filter.

Ko je aktivna površina oglja zasičena, oglje nima nobene aktivne funkcije več. Velika nevarnost je, če pride v akvariju do hitre spremembe kakšnega dejavnika, recimo Ph in trdote. Vsi adsorbcijski procesi so reverzibilne ravnotežne reakcije, kar pomeni, da s pravo spremembo parametrov lahko dosežemo, da se nekatere adsorbirane molekule, ki so lahko nevarne v večjih količinah, hitro sprostijo nazaj v akvarij. To pa lahko pomeni tudi pogin rib.



Šota

Gojitelj, ki bo želel diskusom pripraviti res kvalitetne pogoje za življenje zagotovo ne bo pozabil na šoto. Šota pomaga simulirati naravne pogoje za življenje diskusov v akvarijih že leta. Le ta naj bo granulirana, ker je za uporabo v filtru najbolj primerna. Za pripravo vode v posebni posodi pa se lahko uporabi tudi vrtnarska kisla šota, vendar jo pred uporabo zavijemo v gosto tkanino, da ne kali vode. Pri nakupu vrtnarske šote smo prav tako pozorni na prisotnost gnojil in drugih dodatkov, ki lahko škodujejo diskusom. Na tako zavito šoto lahko namestimo cevko iz reverzne osmoze in voda, ki bo polzela po šoti bo postala kisla in jantarno obarvana.

šota1935
Šota



Diskusi naravnost obožujejo okisano in rahlo obarvano vodo. Prav taka je tudi voda v njihovem naravnem biotopu. Šota bo po nekaj dneh začela v vodo oddajati koristne huminske, fulvinske in čreslovne (taninske) kisline, in tako vodo jantarno obarvala in okisala na naraven način. Prav te kisline so prisotne tudi v naravnem biotopu diskusov. Šota v vodi prav tako zreducira karbonatno trdoto, ter podobno kot oglje nase veže nekatere težke kovine in ostale toksične substance, ki so prisotne v vodovodni vodi. Dobro je zamenjati šoto v filtru vsakih 30 dni ali ko ugotovimo, da začenja Ph kljub prisotnosti šote v filtru naraščati.

šotna voda slika247

Primer šotno obarvane vode v naravi


 
 
Obiskovalec št. 1363390, od 18.03.2004, danes smo 13.12.2019, 23:19:53, vaš IP naslov: 3.94.129.211, ©2007 Roman Gril
izdelava dinamičnih spletnih strani | zanesljivo lektoriranje | Spletna trgovina vse za pse, muce, ptice, plazilce, ribe